Shrani za kasnejše branje.
Gospodarstvo opozarja na neenakopravno ureditev na področju čezmejnega opravljanja storitev. Čas za izenačenje položaja delavcev v zasebnem in javnem sektorju je še.
Barbara Perko
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev je bil sprejet marca letos, s tem da bo del določb začel veljati 1. januarja 2024. »Mi smo si predvsem želeli, da se vzpostavi enakopraven položaj naših napotenih delavcev s položajem, ki jih imajo napoteni delavci iz drugi držav,« pravi glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. S tem, ko je vlada v zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti omogočila izjemo za napotene delavce iz javnega sektorja, je vnovič ustvarila polje neenakosti.
Predsednik Štajerske gospodarske zbornice in član uprave podjetja Dorssen Albert Kekec pojasnjuje: »Novi Zakon o čezmejnem izvajanju storitev določa, da se s 1. januarjem prihodnjega leta s prispevki obremeni tudi del plače, običajno imenovan kot dodatek za delo v tujini ali »detašma«, ki je bil do sedaj obremenjen samo z dohodnino. Del teh prispevkov bo v breme delodajalca, del pa v breme delavca. Torej bi ob enaki bruto plači v tujino napoteni delavec prejel za približno 14 odstotkov nižje neto izplačilo, kot jo prejme po sedaj veljavni zakonodaji. Glede na to, da se večina podjetij v panogah tehničnih storitev in tudi širše sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljenega kadra, si podjetja v danem trenutku ne moremo privoščiti nižanja neto plač delavcev, zato je edina možnost, da celotni strošek prispevkov prevzame podjetje. Posledično to pomeni, da se bo strošek plač povečal za 25 do 30 odstotkov. Zakon bo prizadel predvsem storitvena izvozno usmerjena podjetja, ki zaposlujejo okrog 40.000 delavcev. V storitveni dejavnosti pretežni strošek predstavlja strošek dela. Posledično ocenjujemo, da se bo strošek poslovanja podjetij zaradi te spremembe zakona povečal za 15 do 18 odstotkov glede na trenutno ureditev.«
»Socialni partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) so decembra lani sicer dali soglasje, da Zakon o čezmejnem izvajanju storitev začne veljati januarja 2024, vendar ob pogoju, da bodo negativni učinki tega zakona, ki jih bodo deležni tako delavci kot podjetja, kompenzirani z ustreznimi ukrepi, ki bodo zagotavljali konkurenčnost podjetij na tujih trgih, a žal do tega vse do danes ni prišlo,« opozarja sogovornik.
Pred koncem leta niso jasni pogoji poslovanja
»Glavni problem vidim v tem, da še danes, novembra, ne vemo, kakšni bodo pogoji poslovanja v januarju naslednjega leta. Kako naj sklepamo pogodbe? Na ESS je bil s strani delodajalcev potrjen predlog novega zakona pod pogojem in obljubo predstavnikov vlade, da se bo do aprila poiskalo kompenzacijske ukrepe za ublažitev povečanih stroškov dela pri napotitvah,« opozarja Rado Vračko, direktor družbe Expo biro d.o.o.. »Na ta del slovenskega izvoza se gleda zelo mačehovsko, kot da gre za nepomembno dejavnost, čeprav v državni proračun prinaša ogromno denarja. Mogoče zato, ker smo družbe, ki se s tem ukvarjamo, pretežno iz vzhodnega dela Slovenije in ni nobenega vplivnega strica iz Ljubljane na naši strani.«
»Če ostane tako kot veleva novi zakon, bomo pri izvajanju naših storitev v tujini postali nekonkurenčni, delo bodo prevzemali konkurenti iz Poljske, Slovaške, Hrvaške. Delavci, ki so s plačami med napotitvijo zelo zadovoljni, bodo izgubili ta dodatni vir prihodkov in odšli na delo v Avstrijo, kot jih to iz naše regije že približno 30.000 dnevno počne. Država bo s tem ukrepom izgubila pomemben vir prihodkov, mi pa dobre delavce!« poudarja Vračko.
»Pri enakih neto plačah, kar delavci nedvomno tudi upravičeno pričakujejo, bi se naši stroški dela zvišali za več kot 20 odstotkov. Strošek dela pri opravljanju storitev predstavlja večino vseh stroškov. Tudi mi se strinjamo, da je prav, da gre delavcu tudi dodatek za delo v tujini v osnovo za pokojnino. Vendar zahtevamo, da se na ta dodatek ne plačuje dohodnina, kot je to pri javnih uslužbencih. Ne vem, kako bi opisal to razliko v pogojih obračunavanja plač med javnim in privatnim sektorjem brez da bi uporabil res grde besede.«
Podjetja prenašajo poslovanje drugam
Odziv podjetij na takšno ureditev je že viden. »Ker je slovensko poslovno okolje zaradi navedenih sprememb postalo nekonkurenčno, opažamo, da vse več podjetij, ki svoje storitve opravljajo v tujini, zmanjšuje delež poslovanja v Sloveniji in del poslovanja prenaša neposredno v tujino na način, da tam odpirajo svoje podružnice in hčerinska ali povezana podjetja. Opažamo, da se podjetja odločajo predvsem za selitev dejavnosti v Nemčijo, Avstrijo in v zadnjem času vse več v sosednjo Hrvaško,« pravi Albert Kekec.
Izvoz storitev ima za slovensko gospodarstvo velik pomen. »Izvozniki gradbenih in tehničnih storitev, ki jih bo ta zakon najbolj prizadel, so v letu 2022 izvozili za 2,2 milijarde evrov storitev in so s tem ustvarili za 870 milijonov evrov presežka izvoza. Po podatkih članov Štajerske gospodarske zbornice ugotavljamo, da je v letu 2023, predvsem zaradi sprememb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, že več kot 20 podjetij prav iz teh panog pričelo aktivnost prenosa poslovanja iz Slovenije,« pove. »Posledično se bo verjetno zmanjšal izvoz storitev slovenskih podjetij in posledično bo to imelo negativni vpliv na javne finance in na proračun, kar je pa slabo za slovensko gospodarstvo in za blaginjo slovenskih državljanov.«
Možnih več rešitev problema
»Predlagamo, da se delavce iz zasebnega sektorja izenači z javnimi uslužbenci. Za javne uslužbence, ki so napoteni na delo v tujino, že sedaj velja, da plačajo dohodnino samo od dela plače, ki bi jo prejeli, če bi delali v Sloveniji. To pomeni, da naj za napotene delavce v zasebnem sektorju veljajo enaka določila kot za javne uslužbence. S tem se odpravi sedaj veljavna rešitev, ki je diskriminatorna za delavce zasebnega sektorja, ker so neenako obravnavani kot v tujino napoteni javni uslužbenci,« eno od možnosti rešitve nastale situacije navede Kekec.
Obenem pa ponudi še eno možno rešitev: »Mogoča rešitev je tudi ureditev, ki jo imajo v Avstriji, kjer so napoteni delavci v panogah gradbeništva deležni 60 % olajšave pri dohodnini, ali tudi ureditev, ki jo imajo hrvaška podjetja, ki so na tujih trgih velik konkurent slovenskim podjetjem. Hrvaški delavec je upravičen do dnevnic za terensko delo v tujini, katerih namen je pokrivanje stroškov dela in prehrane v tujini. Te dnevnice niso obremenjene z davki in prispevki.«
Rado Vračko predlaga, »da se od 1. januarja 2024 na dodatek za delo v tujini ne obračunava dohodnina (kot velja za javne uslužbence) in da se ukine omejitev, da se dnevnice pri napotitvi v tujino lahko izplačujejo le za obdobje 30 dni, kot to velja sedaj.«
Mitja Gorenšček poudarja, da bo GZS naredila vse, da pride do odprave neenake obravnave. Če ne bo prišlo do podaljšanja prehodnega obdobja za gospodarstvo oziroma do izenačenja obravnave napotenih delavcev v zasebnem in javnem sektorju, bodo vložili ustavno presojo.
15 let Evropske podjetniške mreže Enterprise Europe Network in 30 let skupnega trga
Slavnostna obeležitev 15. letnice Evropske podjetniške mreže Enterprise Europe Network (EEN) in 30. letnice skupnega trga je 14. septembra potekala na MOS v Celju. Med drugim je zbrane nagovoril tudi Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS in predstavnik koordinatorja Slovenske mreže Enterprise Europe Network. Izpostavil je velik pomen mreže in njenih storitev za evropsko gospodarsko in podjetniško okolje, o čemer govorijo tudi številke. Na nivoju celotne mreže Enterprise Europe Network v povprečju pomaga 835 malim in srednjim podjetjem dnevno, predvsem na področju inovacij in mednarodne rasti. Prav tako so pomemben član mreže tudi raziskovalne organizacije, ki izvajajo aktivnosti in podporo za prenos znanja.
EEN je največja podporna mreža za MSP v EU, ki vključuje več kot 600 centrov in 4.000 strokovnjakov. Podpira mala in srednja podjetja pri inovacijah, mednarodni rasti in partnerskih sodelovanjih. Za več informacij obiščite spletno stran: EEN.si.
