Shrani za kasnejše branje.
Malo gospodarstvo je v 2023 poslovalo z visokimi kazalci rasti, medtem ko je realna produktivnost dela zaradi visoke rasti zaposlovanja upadla.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS
Malo gospodarstvo postaja vse večje
Malo gospodarstvo predstavlja poslovanje velikega števila pretežno majhnih poslovnih subjektov – okoli 75 tisoč družb in 117 tisoč samostojnih podjetnikov. Za primerjavo: velikih družb s sedežem v Sloveniji je le okoli 580, kljub temu da se njihovo število povečuje, predvsem zaradi dejstva, da se kriteriji razvrstitve po velikost družb že vrsto let niso spreminjali. Leta 2017 je bilo denimo velikih družb 418, do 2023 pa že 576, ker je vse več družb (pretežno srednjih) vstopalo v kategorijo velikih družb. To se zgodi v primeru, da družba dve zaporedni leti izpolnjuje dva od naslednjih treh kriterijev: povprečno število zaposlenih nad 250, čisti prihodki od prodaje nad 40 mio EUR in aktiva nad 20 mio EUR. To je še posebej pomembno upoštevati v okoliščinah visoke inflacije, ki zvišuje število velikih družb, prav tako pa moramo pri analizi časovne serije malega gospodarstva upoštevati dejstvo, da najhitreje rastoče srednje družbe zapustijo klasifikacijo malega gospodarstva in vstopijo v segment velikih družb.
Malo gospodarstvo nadpovprečno pomembno pri zaposlovanju
Malo gospodarstvo je v 2023 ustvarilo okoli 45 % celotnih prihodkov in 57 % celotne dodane vrednosti, v njem pa je delalo skoraj 2/3 (64 %) vseh zaposlenih v zasebnem sektorju. Znotraj malega gospodarstva so mikro, majhne in srednje družbe (v nadaljevanju MMS družbe) ustvarile 90 % dodane vrednosti, desetino pa samostojni podjetniki. Slednji so po kriteriju relativne rasti ključnih kazalnikov poslovanja beležili višjo rast kot MMS družbe.
Produktivnost je v storitvenih dejavnostih precej težje povečevati kot v proizvodnih.
Rast dodane vrednosti še enkrat hitrejša od rasti prihodkov
MMS družbe so v letu 2023 dosegle 68 mrd EUR prihodkov, kar je bilo 6 % več, medtem ko je njihova dodana vrednost porasla za 12 %, na 18,6 mrd EUR. Pri teh rasteh moramo imeti v mislih tudi visoko povprečno rast cen, ki je znašala okoli 9 %. To pomeni, da je dodana vrednost realno porasla za 3 % (12 %, zmanjšano za 9 %, kot predstavlja sprememba cen). Razmerje med prihodki in zaposlenimi se je v 2023 povečalo na 186 tisoč EUR, kar je zgodovinsko najvišja vrednost, na katero je imela velik vpliv tudi visoka rast cen. Izvozna usmerjenost MMS družb je nižja kot pri velikih družbah, ker so nekoliko bolj usmerjene na domači trg in so pogosto tudi dobavitelj velikim domačim družbam. Zadnjih sedem let je tako njihov delež prihodkov, ki jih ustvarijo na tujih trgih, stabilen pri 33 %. Izvozno najbolj usmerjene dejavnosti so sicer promet in skladiščenje (55 %), oskrba z električno energijo, plinom in paro (55 %), predelovalne dejavnosti (53 %) in IKT dejavnosti (40 %). Glavnino dodane vrednosti so v 2023 ustvarile predelovalne dejavnosti (28 %), 18 % trgovina, 11 % gradbeništvo in 11 % strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. Dejavnosti MMS družb, ki so beležile najvišjo rast dodane vrednosti v obdobju enega leta, so bile gradbeništvo, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti, IKT dejavnosti in poslovanje z nepremičninami. Prva dejavnost (gradbeništvo) je prispevala kar polovico k prirasti dodane vrednosti vseh MMS družb, medtem ko je bil skupni prispevek druge in tretje dejavnosti približno 30 %. Dejavnosti s padcem dodane vrednosti so bile trgovina, oskrba z električno energijo, plinom in paro, predelovalne dejavnosti ter finančne in zavarovalniške dejavnosti.
Realna produktivnost dela upadla zaradi visoke rasti zaposlovanja
Produktivnost dela pri MMS družbah je porasla za 7 % na 53 tisoč EUR (realno se je skrčila za 2 %), medtem ko se je zaposlenost, merjena po delovnih urah, okrepila za 4,5 %. EBITDA je porasla manj kot dodana vrednost, in sicer za 8,6 %, k čemur so prispevali višji stroški dela, ki so bili tako posledica rasti zaposlovanja (+4,5 %) in rasti povprečne bruto plače (+8,6 %). Zadnja je znašala 2.077 EUR. Celotnega neto dobička je bilo 3,4 mrd EUR, dobra 2 % več kot v 2022.
Ohranjena neto marža in upad dobičkonosnosti kapitala
Neto marža MMS družb je v 2023 znašala 5 %, dobičkonosnost kapitala pa je nekoliko upadla (z 12,6 % na 11,4 %), predvsem zaradi rasti zadržanih dobičkov. Ti krepijo kapital in tako znižujejo delež neto dobička v kapitalu. Zadolženost MMS družb ostaja nizka pri 1,7-kratniku razmerja med neto finančnim dolgom (finančni dolg, znižan za denarna sredstva) in EBITDA. Razmerje med finančnim dolgom in EBITDA je nekoliko višje (2,8), vendar se je nekoliko znižalo glede na leto 2022 (2,9), kar je posledica predvsem rasti EBITDA, medtem ko se je finančni dolg povečal za 5 %. Na drugi strani je bil kratkoročni koeficient že četrto zaporedno leto pri 1,6, kar pomeni visoko likvidnost oziroma da kratkoročna sredstva za 60 % presegajo kratkoročne obveznosti iz poslovanja. MMS družbe so v 2023 tudi veliko investirale, saj so njihove letne investicije predstavljale 4,8 mrd EUR, še v letu 2022 pa so te znašale 4 mrd EUR. Tretjino vseh investicij so ustvarile predelovalne dejavnosti, ki so za to namenile več kot desetino letne prodaje.
Samostojni podjetniki z višjo rastjo poslovanja kot družbe
Med 117 tisoč samostojnimi podjetniki je svoje podatke o poslovanju razkrilo 50 tisoč (uveljavljajo dejanske odhodke pri obračunu davka na dohodek). Še okoli 66 tisoč je bilo normiranih samostojnih podjetnikov, ki odhodke določajo pavšalno in o katerih ne razpolagamo s podatki o poslovanju, ker niso zavezani k javni predložitvi letnih poročil. Prva skupina (po pomenu ocenjujemo, da predstavlja tri četrtine dodane vrednosti) je ustvarila 6,5 mrd EUR prihodkov (+11 %), medtem ko se je njihova dodana vrednost povečala za šestino, na 1,8 mrd EUR. EBITDA (837 mio EUR) so povečali za 18 %, neto dobiček pa za petino. Ob tem so okrepili tudi število zaposlenih, in sicer za 5 %, kar je za odtenek več kot MMS družbe.
Pod črto lahko ugotovimo, da je malo gospodarstvo v 2023 poslovalo z visokimi kazalci rasti, najšibkejši je bil pogled na produktivnost, ki jo je v storitvenih dejavnostih precej težje povečevati kot v proizvodnih, kar pojasni razliko glede na dinamiko pri velikih družbah.