Shrani za kasnejše branje.
Zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev se gradnja številnih projektov zaustavlja, za petino se bo zmanjšal tudi obseg vzdrževalnih del na avtocestnem omrežju, ki je za slovensko gradbeništvo zelo pomemben.
Mag. Gregor Ficko, GZS – ZGIGM
Zmanjšanje aktivnosti na državnem cestnem omrežju
V letu 2023 se gradnja nekaterih večjih prometnih infrastrukturnih projektov na železnicah in cestah, kot so gradnja drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom in gradnja na severnem delu tretje razvojne osi, nadaljevala, postavlja pa se vprašanje, s kakšno intenziteto oziroma dinamiko, še posebej na tretji razvojni osi. Projekt namreč trenutno stoji. Nova projekcija terminskega plana je sedaj gradnjo med Šentrupertom, Velenjem in Slovenj Gradcem prestavila na junij 2028. Ali bo ta obljubljeni rok, ki ga je konec maja na tiskovni konferenci podala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, res (z)držal, bo že zelo kmalu jasno. Žal pa dopisi, s katerimi Direkcija za infrastrukturo Republike Slovenije (DRSI) v zadnjem časovnem obdobju obvešča posamezna gradbena podjetja, da se zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev gradnja številnih projektov zaustavlja, že kažejo na zmanjševanje aktivnosti na državnem cestnem omrežju, tako na investicijskem vzdrževanju kot tudi na novogradnjah. Še naprej pa se izvajajo projekti, ki se financirajo s sredstvi Evropske unije.
Tudi Dars je že napovedal, da bo letos investicijsko vzdrževanje avtocestnega omrežja izvajal samo v pomladanskih in jesenskih mesecih. To pomeni, da se bo obseg vzdrževalnih del, ki je za slovensko gradbeništvo zelo pomemben, v primerjavi z lanskim letom zmanjšal vsaj za petino, če ne več. Še posebej skrbijo vedno večji in daljši časovni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba takoj pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri- v šestpasovnice, se to ni zgodilo.
Nekateri cestno-prometni strokovnjaki so že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba takoj pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri- v šestpasovnice, a se to ni zgodilo.
Niti Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) niti bivše Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) na tem področju nista storila praktično nič. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 kilometrov. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor.
Gradnja nove stanovanjske soseske Kvartet v Ljubljani. Naročnik: Corwin. Izvajalec: Corwin.
Foto: MAPRI PROASFALT
Železniški potniški promet je še vedno nekonkurenčen
Seveda bodo tudi letos zelo pomembni tudi projekti na železniškem omrežju, kjer bo potekala posodobitev železniških prog med Mariborom in Šentiljem, Ljubljano in Jesenicami ter Zidanim mostom in Celjem, ter obnova železniškega vozlišča v Pragerskem. Žal pa zamujamo s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano premagajo v 50 minutah, v istem času tudi razdaljo med Koprom in Ljubljano. Zato je trenutni javni potniški promet, ki med temi tremi za slovensko gospodarstvo izredno pomembnimi mesti še vedno poteka po več kot 160 let stari Franc-Jožefovi progi, z vidika potovalnih navad Slovenk in Slovencev popolnoma nekonkurenčen. Čim prej bo treba dograditi novo hitro železniško progo po novi trasi, ki bo omogočala potovanje vlakov s hitrostjo 150 kilometrov na uro in več.
Pristojni še niso začeli s postopkom prostorskega načrtovanja drugega bloka Jedrske elektrarne Krško
Na področju energetike še vedno pričakujemo gradnjo zadnje, šeste hidroelektrarne na spodnji Savi, HE Mokrice, a so glede na trenutno situacijo možnosti, da bi jo začeli graditi letos, zelo majhne. Verigo hidroelektrarn na spodnji Savi smo sicer začeli graditi že v drugi polovici osemdesetih let s prvo od šestih predvidenih, HE Vrhovo. Kljub temu da je v tehničnem smislu za izgradnjo HE Mokrice že nekaj časa bolj ali manj vse pripravljeno, se gradnja še ni začela. Manjka okoljevarstveno soglasje. Okoljevarstvena združenja so namreč ob vidrah in bobrih odkrila še ribi platnico in zvezdogleda, ki bi jih po njihovem mnenju lahko izgradnja hidroelektrarne ogrozila. Navkljub s projektom zagotovljenim habitatom primerljivega življenjskega prostora s stanjem pred izgradnjo jezu, so upravni mlini izdajo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja do nadaljnjega zaustavili.
Skrbi tudi mencanje vlade glede načrtovanja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem in njegovega umeščanja v prostor, kljub temu da zadnjih dvajset let energetiki vedno bolj pogumno opozarjajo na dejstvo, da brez njegove izgradnje Slovenci energetsko ne bomo preživeli. Ti pozivi so postali še bolj glasni ob odločitvi nekaterih jedrnih članic Evropske unije, ki so svoje že konzervirane jedrske centrale ponovno obudile k življenju. Razlog je zelo jasen: energetska kriza in pomanjkanje energentov na eni in njihova skokovita podražitev na drugi strani. Zato je skrajno zaskrbljujoče, da pristojni še niso pričeli s postopkom prostorskega načrtovanja. Tak postopek se ne more zaključiti v letu, dveh ali treh, temveč kvečjemu v desetletju ali celo več. Kje je potem še gradnja? Država sicer še vedno verjame, da bi lahko drugi blok v omrežje vklopili okoli leta 2043, za tem, ko bi iz omrežja izključili prvi blok. Ključno vprašanje ob takšnem razmišljanju pa je, ali lahko Slovenija ob hitro naraščajočih potrebah po energiji do leta 2043 preživi ob bolj ali manj istih energetskih resursih, kot jih ima danes. Da smo odvisni od tujih dobav tako pomembnih dobrin, kot so energenti, ni suvereno niti razvojno niti iz vidika državnosti.
Na področju stanovanjske gradnje v teku številni projekti
Kar se izgradnje stanovanj tiče, bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) letos nadaljeval s svojimi stanovanjskimi projekti v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Ali bodo letošnje investicijske aktivnosti tako v zasebnem kot v javnem sektorju na področju stanovanjske gradnje tako obsežne kot lani, bomo še videli. Vladne obljube o izgradnji 30 tisoč stanovanj do konca njenega mandata leta 2026 so se že razblinile in očitno bo razvoj stanovanjske gradnje baziral na že pripravljenih projektih vodilnega investitorja na področju stanovanjske gradnje, SSRS. Tukaj so še nekateri občinski stanovanjski skladi na področju mestnih občin ter zasebni investitorji, ki so lani prav tako pričeli s številnimi projekti na področju stanovanjske gradnje, ki jih bodo izvajali in dokončali v letošnjem in v prihodnjih letih. Nujna bo tudi statična obnova številnih stanovanjskih objektov, kajti če danes pride do takšnega potresa, kot sta bila na Hrvaškem ali v Turčiji, bi se po podatkih Zavoda za gradbeništvo (ZAG) ogromno objektov porušilo.
Zagotoviti bo treba evropska sredstva
Letos bodo v izvedbi še nekateri evropski projekti, financirani iz kohezijskega ali regionalnega razvojnega sklada EU, kot so komunalna infrastruktura, od vodovodnih in kanalizacijskih sistemov do čistilnih naprav, ki jih izvajajo posamezna ministrstva in občine. Sicer v manjšem obsegu kot v predhodnih letih, ker se zadnja evropska finančna perspektiva zaključuje. Ključnega pomena pa bodo seveda pravočasno in kakovostno pripravljeni projekti na različnih področjih, ki bi jih državni naročniki in občine letos še lahko razpisali in oddali v gradnjo in s tem omogočili slovenski gradbeni operativi njeno nadaljnje delovanje. Še posebej je to pomembno zaradi Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki Sloveniji ponuja več kot 1,5 milijarde evrov finančne pomoči. n
Postopki tečejo bistveno prepočasi, zato projekti zastajajo
Na Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) ponovno opozarjamo na potrebo po popolni debirokratizaciji postopkov pri umeščanju velikih infrastrukturnih projektov v prostor, kar do zdaj žal ni uspelo še nobeni vladi. Kot lani tudi letos s prstom kažemo na kar nekaj velikih infrastrukturnih projektov s področja prometa in energetike, kjer bo treba sprejeti še prostorske načrte, izdelati projektno dokumentacijo, rešiti pravno-premoženjske zadeve, zagotoviti in tudi zapreti finančne okvirje za njihovo izvedbo. Gre za že zimzeleno problematiko avtoceste med Postojno in Jelšanami, hitre ceste med Koprom in Dragonjo, prav tako še v celoti prostorsko ni umeščena tretja razvojna os, tako na severnem, kot tudi na sredinskem delu. Še vedno ni odgovora na vprašanje, kaj se bo zgodilo s prostorskim umeščanjem elektrarn na srednji Savi. Se bo nadaljevalo ali ne? Drugi blok jedrske elektrarne v Krškem smo že omenili. Na srečo vsaj sistem javnega naročanja z omogočanjem uporabe direktnih pogajanj med naročniki in ponudniki deluje dokaj učinkovito. V zadnjih dveh letih je bistveno zmanjšal število pritožb na Državni revizijski komisiji in nam prihranil spremljanje nekajletnih »sag«, kot smo jo gledali v primeru oddaje del za gradnjo druge cevi predora Karavanke.