Shrani za kasnejše branje.
Razvoj trajnostnih izdelkov in optimizacija proizvodnih procesov zahtevata velika vlaganja v inovacije, natančne analize in sodelovanje v celotni vrednostni verigi.
Darja Kocbek
V podjetju Alpacem Cement stalno nižanje vplivov na okolje zagotavljajo z investicijami v visoko stopnjo avtomatizacije delovnih procesov, energetsko učinkovitost in razvoj kakovostnih cementov, razlaga član uprave podjetja mag. Dejan Bostjančič-Zwitter. Ključne strateške pobude v podjetju so povezane z novimi cementi. Za ogljično nevtralnost je po njegovih besedah pomembno znižati delež klinkerja, ki je od vseh surovin povezan z najvišjimi izpusti CO₂. »Predvidevamo zmanjšanje povprečnega deleža klinkerja s trenutnih 72 % na 65 % do leta 2030, medtem ko se trenutno evropsko povprečje giblje na okoli 77 %. Ob tem bomo ohranili vsaj enako kakovost cementa,« zagotavlja.
Pri tem jih najbolj ovirajo razpoložljivost ustreznih surovinskih virov ter dolgotrajni postopki za pridobivanje dovoljenj za vpeljavo že uveljavljenih tehnoloških rešitev. Poleg tehnoloških inovacij sta za doseganje ogljične nevtralnosti ključna podpora različnih deležnikov ter osveščenost širše družbene skupnosti o trajnostnih spremembah, poudarja Dejan Bostjančič-Zwitter.
V tunelu 2. tira Divača-Koper je bil uporabljen cement z nizko ogljičnim odtisom. Foto: Alpacem Cement
Z novo razvitim cementom ACEM 2-50 SPECIAL z deležem klinkerja med 50 in 64 odstotkov, ki je eden prvih cementov z nizkim ogljičnim odtisom v širši regiji, so se po njegovih besedah v primerjavi z uporabo konvencionalnih cementov izpusti CO₂ z dograditvijo prizidka Zdravstvenega doma v Novi Gorici znižali za okoli 95 ton, na projektu drugi tir med Divačo in Koprom, kjer je ta cement apliciran v notranje obloge predorov, pa za okoli 1.350 ton oziroma 15 %.
Eden prvih cementov z nizkim ogljičnim odtisom v širši regiji je prispeva k nižjim izpustom CO₂ in h krožnemu gospodarstvu.
Klinker nadomeščajo z mineralnimi dodatki
»Klinker v cementnih vezivih nadomeščamo z mineralnimi dodatki, ki predstavljajo stranske produkte drugih težkih industrij, cementom pa dajejo določene specifične lastnosti. Poleg zniževanja ogljičnega odtisa cementov z uporabo mineralnih dodatkov prispevamo tudi h krožnemu gospodarstvu,« pojasnjuje Dejan Bostjančič-Zwitter.
S strokovnim znanjem in inovacijami na področju gradbenega materiala na cementni osnovi Alpacem Cement prispeva tudi k učinkovitim rešitvam zahtevnih gradbenih projektov. »Tak primer je gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem, kjer je naša raziskovalno-razvojna ekipa že v fazi načrtovanja aktivno sodelovala pri pripravi projekta ter predlagala posebno vrsto cementnega veziva, ki je skozi obsežna testiranja izpolnila vse stroge kriterije glede mehanske odpornosti in trajnosti materiala. Razvita rešitev omogoča gradnjo betonskega silosa, zasnovanega za varno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov več stoletij in tako zagotavlja dolgoročno varnost ter trajnost konstrukcije,« pravi Bostjančič-Zwitter.
Nove tehnologije in rešitve razvijajo v okviru več projektov
Steklarni Hrastnik je ključni projekt BEAR omogočil razvoj in uvedbo hibridne peči, ki za taljenje uporablja kombinacijo električne energije iz obnovljivih virov in zemeljskega plina. Ta inovacija je prvi korak v smeri razogljičenja najbolj energetsko intenzivnega dela proizvodnje – taljenja stekla. V okviru projekta CITADEL razvijajo tehnologijo super hibridnega taljenja, v projektu H2GLASS pa rešitve za 100-odstotno uporabo vodika kot primarnega goriva, kar bo omogočilo popolno odpravo izpustov CO₂ pri generiranju toplote. V projektu i-STENTORE bodo hibridno peč povezali z lokalno sončno elektrarno v hibridni hranilnik energije ter s tem demonstrirali, kako lahko obnovljivi viri energije in proizvodnja stekla pripomorejo pri uresničevanju ciljev zelenega prehoda. »Vse tehnologije podpiramo z digitalnimi orodji za spremljanje in optimizacijo rabe energije ter kakovosti izdelkov,« razlagajo v Steklarni Hrastnik.
Eden največjih izzivov, s katerimi se srečujejo pri razvoju in implementaciji naprednih trajnostnih tehnologij, je zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti proizvodnega procesa ob prehodu na nove energetske vire, kot sta električna energija iz obnovljivih virov in vodik. Prehod zahteva tehnične prilagoditve v obstoječi infrastrukturi, razvoj specifičnih znanj in kompetenc znotraj delovne sile.
Pogrešajo standarde in smernice za uporabo vodika v industriji
Pogrešajo jasnejšo zakonodajno podporo – zlasti standarde in smernice za uporabo vodika v industriji – ter predvsem hitrejše postopke odobritve novih tehnologij, ki bi omogočili učinkovito in varno uvedbo inovacij v proizvodni proces.
»Tehnologije, ki smo jih že uvedli, so se izkazale za izjemno učinkovite tako z vidika zmanjševanja izpustov kot tudi z vidika energijske učinkovitosti in proizvodne stabilnosti. Hibridna regenerativna peč na primer omogoča do 30 % višjo energijsko učinkovitost, zmanjšanje porabe zemeljskega plina in posledično nižje emisije CO₂. Na drugi strani vodik omogoča do 20 % večjo energijsko učinkovitost v primerjavi z zgorevanjem zemeljskega plina. Skupna značilnost teh tehnologij pa je prožnost, saj nam omogočajo, da jih uporabljamo takrat, ko so za to primerne cene energentov in tržne razmere, torej povpraševanje po bolj trajnostnem steklu,« pojasnjujejo v Steklarni Hrastnik. »Odvisnost od fosilnih goriv nadomeščamo z obnovljivimi in nizkoogljičnimi viri na prožen način, ki se prilagaja volatilnim tržnim razmeram. Ob tem pa ohranjamo kakovost naših izdelkov,« razlagajo v Steklarni Hrastnik.
Trajnostni premazi in smole na osnovi obnovljivih ali recikliranih surovin
Med ključne ukrepe za trajnostno preobrazbo v podjetju KANSAI HELIOS Slovenija spadajo nadgradnja sistemov za upravljanje z energijo (EMS) za optimizacijo energetske porabe, postavitev lastnih sončnih elektrarn, razvoj trajnostnih premazov in smol na osnovi obnovljivih ali recikliranih surovin, ter uvedba robotskih rešitev v proizvodnji, ki zmanjšujejo količino odpadkov, optimizirajo porabo surovin in izboljšujejo delovne pogoje zaposlenih. Prav tako si prizadevajo za zmanjšanje ogljičnega odtisa pri transportu z uvedbo multimodalnih prevozov. Letos načrtujejo postavitev manjše hidroelektrarne, ki bo letno proizvedla 250 MWh električne energije.
Trajnostni izdelki iz obnovljivih ali recikliranih surovin prinašajo daljšo življenjsko dobo in manjšo energetsko porabo.
Največji izzivi pri razvoju novih tehnologij so povezani z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov, učinkovito (po)rabo naravnih virov in zagotavljanjem varnosti pri ravnanju s kemikalijami. »Hkrati razvoj trajnostnih izdelkov in optimizacija proizvodnih procesov zahtevata velika vlaganja v inovacije, natančne analize in sodelovanje v celotni vrednostni verigi, kar od nas terja visoko raven angažiranosti, sistematičnega pristopa in dolgoročnega strateškega načrtovanja,« izpostavljajo v KANSAI HELIOS Slovenija.
Z robotskimi rešitvami v proizvodnji so zmanjšali količino odpadkov
Z uvedbo naprednih sistemov za energetsko upravljanje in lastnih sončnih elektrarn so dosegli občutno povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije. Z robotskimi rešitvami v proizvodnji so zmanjšali količino odpadkov, izboljšali natančnost in zmanjšali fizične obremenitve zaposlenih, z uvedbo multimodalnega transporta so že v enem letu zmanjšali izpuste CO₂ za 284 ton.
»Trajnostni izdelki, razviti iz obnovljivih ali recikliranih surovin, prinašajo daljšo življenjsko dobo in manjšo energetsko porabo pri uporabi – takšen primer je izravnalna masa, ki je zaradi lahkih polnil kar 30 % lažja od standardne različice. Poleg tega je v njej 85 % surovin iz lokalnih virov, kar zmanjšuje vpliv transporta, izdelek pa zagotavlja tudi do 30 % manjšo porabo, kar pomeni, da z enim vedrom izravnamo do 30 % več stenskih površin kot z izravnalno maso standardne kakovosti,« so v KANSAI HELIOS Slovenija povzeli glavne prednosti novih tehnologij.
Primerjajo se lahko z najboljšimi praksami
Družba Medis že vrsto let sodeluje v mednarodni trajnostni ocenjevalni platformi EcoVadis, kar ji omogoča ne le objektivno spremljanje lastnega napredka, temveč tudi primerjavo z najboljšimi praksami v panogi. »Prav tako aktivno sledimo smernicam ESG (okoljski, družbeni in upravljavski vidiki) ter jih vključujemo v svoje strateške in operativne načrte,« razlaga Maja Strnad Cestar, direktorica farmacevtskega podjetja Medis.
Trajnostni premiki so uspešni le, če jih razumejo in udejanjajo vsi sodelavci, zato spodbujajo aktivno vključenost zaposlenih, ki po svojih najboljših močeh prispevajo k zmanjševanju okoljskega odtisa.
Sonaravno v Medisu urejajo tudi zunanje površine. »Zelena streha nad našim skladiščem in travnate površine okoli podjetja služijo kot življenjski prostor za žuželke, na drevesa pa smo postavili valilnice in hranilnice za ptice. Z vzpostavitvijo centralnega nadzornega sistema za optimizacijo porabe električne energije aktivno spremljamo in zmanjšujemo porabo električne energije. Za ogrevanje in hlajenje uporabljamo toplotno črpalko, ki izkorišča obnovljive vire. V skladišču in pisarnah smo zamenjali klasično razsvetljavo z energetsko učinkovitejšo LED-razsvetljavo,« našteva Maja Strnad Cestar.
Uporaba naprednih digitalnih orodij Medisu omogoča boljšo sledljivost podatkov in večjo transparentnost poslovanja. Foto: Žiga Intihar
Ključen izziv je usklajevanje hitrega tehnološkega razvoja s trajnostnimi cilji, stroškovno učinkovitostjo in specifičnimi zahtevami podjetja. Uspešna uvedba novih tehnologij ni odvisna zgolj od same tehnične rešitve, temveč tudi od pripravljenosti zaposlenih na spremembe. Ta pogosto zahteva spremembo miselnosti, včasih celo spremembo procesov, kar terja čas, finančna sredstva ter jasno in odprto komunikacijo znotraj podjetja. Pomembno vlogo pri tem ima izobraževanje, saj le ustrezno usposobljeni zaposleni lahko učinkovito uporabljajo nove digitalne rešitve. Eden od načinov, kako sodelavcem pomagajo pri sprejemanju novih tehnologij, je medgeneracijsko povezovanje – mlajši sodelavci pomagajo starejšim pri sprejemanju novih digitalnih orodij.
Velik izziv pri uvajanju trajnostnih tehnologij je nezanesljiva dinamika sofinanciranja.
»Tehnologije, ki smo jih že uvedli, so v veliki meri izpolnile naša pričakovanja in pomembno prispevale k uresničevanju načel zelenega prehoda in trajnostnega razvoja,« pravi Maja Strnad Cestar. Uporaba naprednih digitalnih poslovnih orodij je Medisu po njenih besedah omogočila boljšo sledljivosti podatkov, večjo transparentnost poslovanja in hitrejše odločanje. Razvoj lastnih AI rešitev pa postopoma prinaša avtomatizacijo in optimizacijo delovnih procesov, kar vodi do večje učinkovitosti, zmanjševanja napak ter več časa za timsko sodelovanje in reševanje zahtevnejših nalog.
Prvo obsežno trajnostno poročilo so pripravili že pred več kot 20 leti
V Krki so prvo obsežno trajnostno poročilo pripravili in javno objavili že pred več kot 20 leti. Da so pri tem uspešni, jim »potrjuje odlična trajnostna bonitetna ocena renomirane ratinške agencije S&P Global«, ki jih je že drugo leto zapored med več sto farmacevtskimi podjetji iz celega sveta uvrstila med 10 odstotkov najboljših.
Med razvojem novih izdelkov v Krki stremijo k energijsko učinkovitim tehnološkim postopkom. »Razvoj poteka v skladu z našo okoljsko politiko, sistemom upravljanja z okoljem in standardom ISO 14001. Skrbimo, da tehnološki postopki minimalno vplivajo na okolje, da zmanjšujemo ogljični odtis, porabo vode in količino organskih topil, s čimer se približujemo krožnemu gospodarstvu,« pojasnjujejo v Krki.
V Krki skrbijo, da tehnološki postopki minimalno vplivajo na okolje. Med razvojem novih izdelkov stremijo k energijsko učinkovitim tehnološkim postopkom. Foto: arhiv Krka
Med ukrepi, ki so jih izvedli v zadnjem času, izpostavljajo obratovanje glavnih razvojnih in proizvodnih zmogljivosti na ogljično nevtralni električni energiji, prehod na LED razsvetljavo, pripravo suhega zraka s hladno vodno-glikolsko mešanico in centraliziran sistem njene priprave, uvedbo varčnih režimov v času, ko proizvodnja ne obratuje, vključevanje trajnostnih praks v projektiranje novih sistemov in sistematično nadgradnjo energetskega upravljanja.
»Ključno informacijsko orodje za energetsko upravljanje je Energetski Nadzorni Informacijski Sistem (ENIS), ki je nadgradnja osnovnega sistema računalniškega vodenja in nadzora. Vključuje več kot 2500 merilnih mest in za ocenjevanje energetske učinkovitosti uporablja umetno inteligenco, ki zagotavlja zelo hiter odziv na morebitne nepravilnosti v procesih in pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa podjetja,« pojasnjujejo v Krki.
»V letu 2024 smo proizvedli skoraj 19 milijard končnih izdelkov. Brez kombiniranih zdravil bi jih za enak učinek morali proizvesti 4,5 milijarde več. Tudi na tak način prispevamo k trajnostnosti, saj za proizvodnjo kombiniranih zdravil porabimo precej manj pomožnih sestavin in embalaže kot v primeru mono tablet, manjša je poraba energije, skladiščnih zmogljivosti in transportnih storitev. S tem ustvarimo tudi manjšo količino odpadkov. Ocenjujemo, da je ogljični odtis enega kombiniranega zdravila približno tretjino manjši od ogljičnega odtisa dveh samostojnih zdravil z istima učinkovinama,« razlagajo v Krki.
Ogljični odtis enega kombiniranega zdravila je za približno tretjino manjši od ogljičnega odtisa dveh samostojnih zdravil z istima učinkovinama.
Prednost dajejo zniževanju ogljičnega odtisa in ohranjanju naravnih virov
V Sandozu, katerega del je Lek, pri okoljski trajnosti dajejo prednost zniževanju ogljičnega odtisa in ohranjanju naravnih virov. Z naprednimi tehnologijami, med katere sodijo računalniške in senzorske tehnologije ter integrirane tehnološke rešitve, zajemajo vse ključne vidike, od učinkovite porabe energije in vode, zmanjševanja vplivov izdelkov na podnebne spremembe do upravljanja tokov odpadkov. »Znatne prihranke energije in naravnih virov dosegamo z neprestanim nadgrajevanjem opreme in uresničevanjem tako imenovanih zelenih naložb, za katere bomo v prihodnjih treh letih v Leku namenili okoli 20 milijonov evrov. Sprejemanje naših odločitev za stalno uvajanje izboljšav je večinoma podprto s podatkovno analitiko. Sistem energetskega menedžmenta, ki smo ga v Leku vzpostavili leta 2014, na primer že vrsto let prispeva k prihrankom s pomočjo strojnega učenja,« pojasnjujejo v Sandozu.
Napovedno ali prediktivno analitiko, ki združuje modeliranje podatkov, strojno učenje, umetno inteligenco in algoritme globokega učenja, so najprej uveljavili v razvoju in raziskavah, zdaj pa jo aplicirajo tudi na področju okoljske trajnosti. Z rešitvijo HVAC FIL-AI bodo sisteme za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo programsko nadgradili s prediktivnimi algoritmi za manjšo porabo energije in z materialnim inoviranjem bistveno podaljšali življenjsko dobo ter zmanjšali okoljski odtis filtrskega dela klimatskih sistemov.
»Skupaj s konzorcijskima partnerjema Metronik in IMP Promont tako nagovarjamo problematiko energetske in surovinske učinkovitosti za pripravo ustreznih proizvodnih pogojev v reguliranih panogah, seveda primarno v farmaciji. V projektu, ki ga zaključujemo letos, imamo dejavno vlogo, in bo izključno rezultat slovenskega znanja ter raziskovalnih aktivnosti,« razlagajo v Sandozu.
Vpeljava novih tehnologij jim je omogočila, da delujejo proaktivno in uvajajo stalne izboljšave za prihranke energije in materialov. Med njihovim doprinosom izpostavljajo natančne in celovite meritve, spremljanje optimalne izkoriščenosti in delovanja strojne opreme v realnem času ter izboljšano učinkovitost porabe energije in virov. V energetskih sistemih neprestano spremljajo preko 750 kazalnikov z okoli 1.000 meritvami, s čimer dosegajo visoke energetske prihranke in jih proaktivno upravljajo. »Na podlagi zanesljivih informacij in z usklajenim delovanjem naših energetskih strokovnjakov ter uporabo strojnega učenja v procesih smo na naših lokacijah v Lendavi in Ljubljani v letu 2024 prihranili 2.180 MWh energije, izpuste CO₂ pa znižali za okoli 570 ton,« navajajo v Sandozu.
Ključno je zmanjševanje strateške odvisnosti
Tjaša Polc, direktorica GZS Zasavske gospodarske zbornice, kot skrbnica in vodja projekta SRIP MATPRO ugotavlja, da večina podjetij, aktivnih na področju raziskav, razvoja in inovacij, vlaga ali pa bo v bližnji prihodnosti svoje razvojne načrte usmerjala v sektorje, pomembne za zeleni in digitalni prehod. Pri tem je ključno zmanjševanje strateške odvisnosti, ki jo bodo naslavljali projekti, podprti s sredstvi platforme strateških tehnologij za Evropo STEP. »Dober primer projekta, ki je bil do sedaj edini v Sloveniji podprt s sredstvi Evropskega inovacijskega sklada in hkrati zasleduje ključne cilje na področju razogljičenja, je hibridna peč v Steklarni Hrastnik,« navaja. Eden od izzivov za podjetja pri uvajanju novih trajnostnih tehnologij je po njenih besedah nezanesljiva dinamika sofinanciranja s strani različnih razpisovalcev.