Shrani za kasnejše branje.
Slaba prometna povezljivost lahko negativno vpliva na dostopnost destinacije in s tem na število obiskovalcev, še posebej tistih iz oddaljenih krajev.
Mateja Jordan
Omejene ali drage letalske in druge prometne povezave tako zmanjšujejo tudi število obiskovalcev, ki so pripravljeni potovati v Slovenijo, se zavedajo tudi v Slovenski turistični organizaciji (STO). To pomeni tudi daljše poti in več prestopov za potnike ter potencialno povečuje emisije toplogrednih plinov, kar ni v skladu s cilji zelenega turizma, opozarjajo v STO in spomnijo, da je z vidika trajnostnega turizma pomembno uravnoteženje med izboljšanjem prometne dostopnosti in ohranjanjem trajnostnih turističnih praks.
Prihodek od prodaje storitev je v dejavnosti nastanitev in z njimi povezane storitve v 2023 nominalno porasel za 18 %, v dejavnosti strežbe jedi in pijač za 19 %, v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti za 51 % v primerjavi s predhodnim letom.
Pripravila Analitika GZS
»To vključuje spodbujanje uporabe trajnostnih prevoznih sredstev, razvoj zelenih infrastrukturnih projektov in ohranjanje osredotočenosti na kakovost turistične izkušnje pred kvantiteto obiskovalcev,« poudarjajo. Tako bi tudi omejene letalske povezave lahko spodbudile razvoj in uporabo bolj trajnostnih prevoznih sredstev, kot so vlaki in avtobusi.
Za zagotavljanje dostopnosti in s tem razprševanja turističnih tokov v Sloveniji je bistvenega pomena tudi razvoj lokalne povezljivosti v štirih turističnih makrodestinacijah. Železniško omrežje, ki povezuje večja mesta in nekatere turistične destinacije, kot sta Bled in Bohinj, je razmeroma dobro razvito, povezave izven glavnih smeri pa so šibke, ugotavljajo na STO in opozarjajo na nujno posodobitev železniške infrastrukture. Za dostop do naravnih znamenitosti in manjših turističnih krajev so ključne bolj fleksibilne in široko razvejane avtobusne povezave.
Do težje dostopnih lokacij so ponekod turistom na voljo minibusi ali shuttli, številne turistične destinacije in mesta pa nudijo tudi izposojo koles, kar obiskovalcem omogoča raziskovanje lokalnega okolja. Slovenija ima tudi bogato mrežo pohodniških poti, še ocenjujejo na STO.
.jpg)
Zaradi slabe prometne povezljivosti je konkurenčnost Slovenije na mednarodnem trgu slaba. To zlasti velja za letalsko povezljivost.
Foto: Fraport
Pot do Slovenije je zahtevna
Na konkurenčnost na mednarodnem trgu lahko vpliva tudi slaba prometna povezljivost, na pomanjkljivost spomni direktor Kongresnega urada Slovenije Fredi Fontanot. To velja zlasti za letalsko in železniško povezljivost, saj lahko zaradi slabih letalskih povezav včasih izgubijo priložnost za organizacijo večjih dogodkov. »Poleg same povezljivosti letališča s ključnimi evropskimi mesti so pomembne tudi frekvence letov, kapacitete letal in cena letalskih vozovnic,« poudarja Fontanot.
Pridobivanje tujih gostov in partnerjev bi močno olajšale dobre železniške povezave do Celovca, Gradeža, Trsta in Budimpešte, nadaljuje Fontanot. Po njegovem bi bile nujne tudi notranje železniške povezave, saj bi na ta način sprostili cestni promet. Takoj bi morali vložiti v železniško infrastrukturo, ki bi omogočila tehnološko naprednejše železniške povezave v prihodnosti. Kratkoročno pa bi morali povečati frekvenco vlakov ter zagotoviti hitrejše povezave med kraji in sosednjimi državami z direktnimi vlaki.
»Na tem področju močno zaostajamo, zato izgubljamo dogodke in obiskovalce,« je kritičen direktor Kongresnega urada. »Včasih kot opravičilo navedemo, da je Slovenija dragulj na turističnem zemljevidu in da je pot do nje zahtevna.«
Rešitve Fontanot vidi v hitrem in aktivnem pristopu k reševanju problematike. Najti bi morali prevoznika ali več prevoznikov, ki bi nam zagotovili povezljivost in jim ponuditi konkurenčne pogoje za delovanje na ljubljanskem letališču. Ponovna ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika pa je dolgoročen projekt, ki bi se lahko pripravljal vzporedno.
Sogovornik predlaga tudi izboljšanje integracije med različnimi vrstami prevoza za boljšo povezanost med kraji; razmisliti bi morali tudi o ukrepih za zmanjšanje prometnih zastojev in okoljskih obremenitev, tako z izboljšanjem javnega prevoza kot spodbujanjem trajnostnih načinov potovanja. Celovit pristop k izboljšanju prometne povezljivosti bi koristil tako industriji srečanj kot turizmu v celoti ter prispeval k trajnostnemu razvoju Slovenije kot turistične destinacije, je prepričan sogovornik.
Spodbujanje okolju prijaznih oblik lokalnega prevoza
»Dogaja se, da so ceste v vrhuncih sezone dodobra obremenjene, vendar kljub temu prometni tokovi po večini potekajo brez zastojev ali večjih izzivov,« prometno povezljivost svojih nastanitvenih kapacitet komentira direktor družbe Hit Alpinea Milan Sajovic. Kot dodaja, se v njihovih hotelih trudijo spodbujati tudi okolju prijaznejše oblike prevozov po sistemu »parkiraj pri nas in nadaljuj z e-kolesom« ali pa z uporabo destinacijskega krožnega turističnega avtobusa. Njihovi hoteli so dobro opremljeni s parkirišči, zato s tem nimajo težav.
Cene storitev pri proizvajalcih z vsemi subjekti so se v 2023 v gostinskih in nastanitvenih dejavnostih povišale za 8,3 %, v dejavnosti strežbe jedi in pijač za 12,2 %, v dejavnosti potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti pa za 8,9 %.
Pripravila Analitika GZS
»V prihodnjih letih si kljub temu želimo narediti pozitivni premik skozi nove strateške smernice destinacije, ki se dotikajo tudi prometnih povezav ter mirujočega prometa. Trenutno smo kot destinacija v fazi urejanja prometne dostopnosti v dolino Vrat ter urejanja prometa čez prelaz Vršič,« načrte družbe Alpinea iz Kranjske Gore razkriva Sajovic.
Javni promet, rak rana našega turizma
Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama, pojasni, da se s slabimi prometnimi povezavami srečuje zlasti na Jezerskem, kamor približno polovica gostov prispe z lastnim prevozom, druga polovica pa pristane na katerem od bližnjih letališč »V tem primeru se pripeljejo z najetim avtomobilom oziroma mi poskrbimo za prevoz z letališča,« pove.
Postojnsko jamo je pred korono obiskala približno polovica skupinskih gostov, ki so praviloma potovali z avtobusi, druga polovica individualnih gostov pa je prispela z javnim ali lastnim prevozom. »Korona je to obrnila na glavo, zdaj je samo 30 odstotkov skupinskih in 70 odstotkov individualnih gostov,« ugotavljajo pri Postojnski jami, zato izredno slabo razvit javni promet v tej situaciji Batagelj imenuje kar »rak rana« našega turizma.
Znotraj Postojne in Parka Postojnske jame težave vsaj delno rešujejo s »shuttlom«, ki vozi od železniške in avtobusne postaje do Postojnske jame in Predjamskega gradu, kamor vozi tudi avtobus iz parka Postojnske jame. Na ta način nekoliko omilijo tudi problem parkiranja v Predjami. »Drugo vprašanje pa je, kaj bi morala narediti država za javni prevoz, a tega še ni naredila, niti se ne vidi luči na koncu tunela,« opozarja Batagelj.
Tudi sami moramo kaj spremeniti
Direktor Turistično gostinske zbornice (TGZ) Fedja Pobegajlo pri lokalni povezljivosti vidi dva dela izziva. Najprej bi same turistične destinacije morale poiskati določene prometne rešitve. »Sam živim na Bledu in menim, da bi bilo treba temeljito spremeniti način dostopa do kraja, če se želimo izogniti vsakodnevnim kolonam, denimo s parkirišči in javnim prevozom do destinacije. Ostale rešitve pripomorejo le delno,« je prepričan.
Treba pa je spremeniti tudi dnevne navade vsega prebivalstva. Kot ocenjuje Pobegajlo, je sama avtocestna mreža dobra, samo prometa je preveč. »Zato ne smemo čakati na državo, ampak moramo tudi sami kaj narediti. Poglejmo samo prenatrpane avtoceste z enim samim potnikom v avtomobilu. Jaz uporabljam v glavnem vlak in nimam težav. Po Evropi se regionalni letalski poleti ali prevozi omejujejo in nadomeščajo s hitrimi vlaki. Teh mi res nimamo, čeprav imamo odlične nove vlake in to nas bo tudi še teplo,« opozarja Fedja Pobegajlo.
Korona in propad Adrie sta se poklopila
Po sogovornikovem mnenju je zaradi izgube nacionalnega letalskega prevoznika eden večjih izzivov letalska povezljivost. »Pri nas sta se korona in propad Adrie celo nekako poklopila,« spomni direktor TGZ. Čeprav se Fraport po njegovem zelo trudi, ima Ljubljana največji zaostanek v številu prepeljanih potnikov v primerjavi z letom 2019. »Takrat jih je bilo nekaj manj kot dva milijona, lani pa milijon 250 tisoč, kar je kar hud razkorak. V Sloveniji smo imeli leta 2019 šestnajst odstotkov nočitev iz letalskih trgov Velike Britanije, Izraela ter izven evropskih trgov – Azije in Amerike. To število se je drastično zmanjšalo,« opozarja Pobegajlo in pohvali STO, ki je po njegovem ob krizi odreagirala zelo dobro. Preusmerila se je namreč na regionalne trge oziroma goste, ki k nam pridejo z avtomobili.
Deloma letalsko povezljivost pokrivata tudi Benetke in Zagreb. Po Pobegajlovem mnenju pa bi bilo smiselno izkoristiti tudi Turčijo, zlasti zato, ker ima Turkish Airlines vsaj 12 tedenskih letov iz Ljubljane. V lanski anketi so ugotovili, da si ponudniki želijo več turistično zanimivih povezav, večjo frekvenco letov, večje kabine in stalnost, ne pa da se linija po par mesecih prekine. »To za sklepanje poslov ni dobro,« je prepričan Pobegajlo, ki ugotavlja, da nove linije vsaj delno sledijo željam.
Fraport krepi mrežo letov
V Fraportu kot prioriteten cilj izpostavljajo krepitev mreže letov z ljubljanskega letališča ter s tem izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije. Upravljavec ljubljanskega letališča prevoznike spodbuja tudi z nižjimi cenami storitev in tako zmanjšuje njihova v času okrevanja letalskega prometa še vedno visoka poslovna tveganja. Kot ključno pri novih letalskih povezavah poleg stroškov letalskih prevoznikov izpostavljajo povpraševanje. »S tržno-komunikacijskimi aktivnostmi na domačem in sosednjih trgih si prizadevamo spodbujati povpraševanje po letih z ljubljanskega letališča, z različnimi akterji pa tesno sodelujemo tudi pri krepitvi prepoznavnosti Slovenije kot poslovne in turistične destinacije,« še odgovarjajo v Fraportu.
Lani je Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana zaključilo s 30-odstotno rastjo potniškega prometa glede na leto 2022. V javnem potniškem prometu je na letih do 23 rednih in 39 čarterskih destinacij potovalo skupaj več kot milijon 270 tisoč potnikov, največ v Istanbul, London, Frankfurt, Pariz in Zürich. Primerjava z letom 2019 pokaže, da so povezave v Istanbul, Pariz, Varšavo, Zürich, Tel Aviv, Beograd in Niš po številu potnikov že presegle takratno raven. Z več kot 151 tisoč potniki je na raven iz leta pred začetkom pandemije okreval tudi čarterski promet. Potniški promet se še vedno krepi, tako so v letošnjem januarju prepeljali več kot 75 tisoč potnikov, kar je kar 30 odstotkov več kot januarja lani.
Mrežo letov Fraport krepi z novimi destinacijami in dodatnimi frekvencami na obstoječih linijah. V zimskem voznem redu sta bili vzpostavljeni dve novi povezavi – Luksemburg in Skopje, v poletnem voznem redu pa bo z ljubljanskega letališča po napovedih na vsaj 25 destinacij letelo 22 rednih letalskih prevoznikov. Vzpostavljene bodo tri nove povezave – Riga, Kopenhagen in Madrid, po zimskem premoru pa se vračata tudi povezavi v Helsinke in Atene. Preliminarne napovedi prevoznikov za poletno sezono kažejo na 10-odstotno povečanje frekvenc letov na rednih povezavah, navajajo v Fraportu. Poleti bosta na voljo dva leta na dan v München, pogostejše lete pa prevozniki napovedujejo tudi na povezavah v Beograd, Bruselj, London Heathrow, Pariz, Skopje, Varšavo in Zürich.
