Shrani za kasnejše branje.
Sekundarni materiali, ki nastajajo v podjetjih med proizvodnjo, se lahko izkažejo za odličen primer, kako poskrbeti za inovativnost, zmanjšati ogljični odtis in obenem še poskrbeti za znižanje stroškov za podjetje.
Barbara Perko, foto: Tadej Kreft
Deviških materialov ni več na voljo v neomejenih količinah, zato je treba stremeti k čim večji ponovni uporabi materialov. V okviru projekta CIRCI – Krožna industrija – uvajanje krožnega gospodarstva v industrijske procese so udeleženci na konkretnih primerih pokazali, kako je mogoče znotraj posamezne proizvodnje identificirati sekundarne materiale in poskrbeti za njihovo ponovno uporabo. Pomembna pridobitev omenjenega projekta je tudi baza podatkov, ki beleži odpadne ali sekundarne materiale, ki nastanejo v proizvodnih procesih, in jih je mogoče spet uporabiti. Andreja Hlišč, direktorica GZS Zbornice elektroindustrije, poudarja, da je na tem področju neomejeno potenciala, ki lahko podjetjem prinese veliko koristi, tudi finančnih.
Kako bi nekomu predstavili, kaj sploh so sekundarne surovine?
Z vidika pristopa do krožnega gospodarstva je ukvarjanje s sekundarnimi surovinami novejša tema tako v Sloveniji kot v Evropi. Če ponazorim na specifičnem primeru iz elektroindustrije. V projektu CIRCI je sodelovalo podjetje, ki izdeluje posebne kabelske snope, med drugim za prestižne avtomobilske znamke. V enem produktu je uporabljenih veliko različnih materialov – od bakra, zlata do plastike, ki se v toku proizvodnje na različnih stopnjah odrežejo ali odžagajo in tako se nabere kar nekaj ostankov različnih materialov. Sekundarni material je torej material, ki ostane v proizvodnji, ampak ni namen te proizvodnje, da ta material ustvari. S temi materiali se podjetja velikokrat sploh niso ukvarjala na način, da je to poslovna priložnost. Baker je zelo dobro reciklabilen, saj ga lahko ponovno stopimo in uporabimo. To smo že poznali, medtem ko se z drugimi materiali nismo ukvarjali na takšen način. Zanimiv primer je iz kovinsko predelovalne industrije. Pri proizvodnji kovinskih materialov nastaja velika količina prahu, za katerega morajo podjetja poskrbeti v skladu z uredbo o ravnanju z odpadki. Ker v Sloveniji ni podjetja, ki bi se s tem ukvarjalo, je treba te snovi odpeljati v tujino, kar pomeni določen strošek za podjetje. Naš interes je bil, da pogledamo, koliko imamo teh materialov v industriji v Sloveniji in kaj lahko s temi materiali naredimo. Tako dvignemo ozaveščenost na neko višjo raven in širimo zavedanje, da je možno sekundarne materiale oz. ostanke iz proizvodnje ponovno uporabiti. Uporabijo pa se lahko v istem ali pa v drugem podjetju. Tukaj gre tudi za medpanožno povezovanje.
Na kakšnem nivoju je ozaveščenost naših podjetij? Konec koncev gre za določen strošek, ki bi ga lahko potencialno pretvorili v finančno korist.
Ozaveščenost še ni na visoki ravni, ne pri nas ne v Evropi. Na področju krožnega gospodarstva je veliko strategij in kažipotov, nimamo pa toliko konkretnih orodij, ki bi bila v pomoč podjetjem. Tudi zato smo zasnovali projekt CIRCI. Podjetjem smo tako lahko dali orodje, kako pristopiti k tej tematiki in bazo sekundarnih materialov v Sloveniji, s pomočjo katere lahko podjetja in raziskovalne inštitucije dobijo informacijo, kakšni sekundarni materiali so na voljo v Sloveniji. Baza je, če lahko tako rečem, neke vrste izmenjevalna platforma. CIRCI baza sekundarnih materialov je narejena na način, da so razkriti samo tisti podatki, za katere podjetja presodijo, da jih lahko razkrijejo. Podjetjem želimo namreč omogočiti varnost in zaupanje, da delijo tiste podatke, ki jih želijo.
Menim, da je projekt CIRCI opozoril na potencial, ki ga sekundarni materiali omogočajo in je tudi vplival na dvig ozaveščenosti o tej temi. Projekt smo predstavili tudi v Bruslju, zdaj so nas povabili še v Pariz, ker gre za novo temo, tako da delimo naša spoznanja tudi širše.
Kako podjetja potem k temu pristopijo? Kaj manjka, da bi podjetja o tem začela bolj konkretno razmišljati?
Naj odgovorim s primerom. Med vavčerskimi prejemniki v okviru projekta CIRCI je podjetje iz kovinsko predelovalne panoge. Povedali so nam, da so že dlje časa razmišljali, da bi naredili nekaj z odpadkom, ki nastaja v njihovem procesu, ampak do tega iz različnih razlogov še ni prišlo. Ko so slišali za naš projekt, so se prijavili na razpis. Na razpisu je sedem podjetij dobilo po 15.000 evrov z naše strani, enak znesek pa so vložili sami. Skupna vrednost projekta za posamezno podjetje je bila tako 30.000 evrov, imeli pa so pol leta časa, da so pilotno testirali rešitve. Mogoče je to znak, da podjetjem manjka nekaj zunanje spodbude. Ne gre za res veliko denarja, ampak očitno je bilo dovolj, da jim je omogočilo premike. V podjetju so tako na podlagi prijave na razpis pilotno testirali njihovo idejo in ugotovili, koliko imajo poleg nižjega ogljičnega odtisa tudi ekonomske koristi na letni ravni.
Pilotni projekti kažejo, da podjetja na ta način dobijo tudi nove ideje. V enem primeru so povedali, da so idejo testirali, a jim ni čisto uspelo. Tudi to je pomembno, da podjetje dobi priložnost testiranja, na primer za pol leta. Ker če ne poskusiš, ne veš.
Lahko bi rekli, da ima vsako podjetje v svojem proizvodnem procesu skrit tak potencialni biser.
S tem bi se strinjala. Res je sicer, da smo v okviru projekta testirali na industrijskih podjetjih iz treh panog – poleg elektroindustrije tudi kovinsko predelovalno industrijo in predelavo plastike. Potencial pa je veliko širši, baza bi lahko koristila vsem industrijskim panogam. Deviških materialov je namreč vedno manj, porabimo jih vedno več, reciklabilnost pa ni tako dobra, kot bi si želeli. Resnično bomo morali začeti gledati, da porabimo vse, kar imamo in tukaj baza sekundarnih materialov nudi konkretno orodje, da se temu cilju približamo.
Projekt CIRCI je opozoril na potencial, ki ga sekundarni materiali omogočajo in vplival na dvig ozaveščenosti o tej temi.
Predvidevam, da imate potem neke ideje o tem, kako podjetja osveščati o tem.
Podjetja in širšo javnost ozaveščamo preko projekta CIRCI, sedaj pa še širše preko Gospodarske zbornice Slovenije. Pred kratkim je z nami v stik stopilo javno podjetje komunalnega gospodarstva, ki ga komercialno zanimajo ti materialni tokovi. Torej vidimo, da nekatera podjetja že vidijo komercialne koristi za uporabo tega materiala. Ker je baza nastala na podlagi pilotnega projekta, je zaenkrat v njej zajetih približno 100 materialnih tokov, naša ideja pa je, da bi jo še razširili. Vpis v bazo je enostaven, a si mora kdo v podjetju vzeti čas, da njihove podatke vpiše in prepozna vrednost v tem. To je tek na dolge proge. Pri tem bi si želeli tudi podporo Ministrstva za okolje in prostor. Če želimo to dvigniti na neko višjo raven, bo podpora ministrstva nujno potrebna.
Kako dovzetni so zakonodajalci do predlogov o prilagoditvah določenih postopkov, ker se je v praksi izkazalo, da niso optimalni?
Naše delo je, da jim poskušamo predstaviti, kako potekajo stvari v praksi in kje prihaja do nerealnih omejitev. Kdaj smo bolj uspešni, kdaj manj. Je pa v tem primeru smiselno poudariti, da gre za novo stvar in da so mogoče zakonodajalci bolj previdni. Upam, da smo s primeri dobrih praks v okviru projekta CIRCI odprli to polje in pokazali, da imajo finančne spodbude na tem področju lahko odlične dolgotrajne učinke.
Za vas bi bilo potem dobrodošlo, da bi vam podjetja predala čim več informacij o težavah v praksi.
Na GZS smo pred približno pol leta delali raziskavo med podjetji glede stanja na področju zelenega prehoda v industriji. Naša industrijska podjetja so na zelo zavidljivem nivoju. Včasih imam občutek, da se v javnosti vidi našo industrijo kot slabo in kot velikega onesnaževalca, a ni tako. Premalo se govori o dobrih praksah, dobrih idejah in dobrih rezultatih.
Kako velik je trg za te sekundarne surovine?
Mislim, da je ogromen. Na tem področju je toliko potenciala. Čisto v vsaki proizvodnji so določeni materiali, ki ostanejo, in tudi če gre za majhne količine, lahko s tem narediš nekaj novega.
Katerih priložnosti potem Slovenija ne bi smela zamuditi na tem področju?
Zdaj, ko smo vzpostavili bazo sekundarnih materialov, se nam je odprlo ogromno potenciala. Smo prva tovrstna baza v Sloveniji, ki si je resno zadala cilj, da bo ostala aktivna tudi po koncu projekta. Ne nazadnje jo tudi promoviramo v Evropi, saj je naš cilj, da se takšne baze vzpostavijo tudi v različnih državah in regijah Evrope. Potencial je tako na državni kot meddržavni ravni ogromen. Ideja je, da se v vseh regijah in državah podatke o sekundarnih materialih zbira na isti način, tako da je primerjava lažja.
Slovenija je majhna država, zato smo pomislili, da bi lahko do izmenjave sekundarnih materialov prišlo z našimi sosednjimi državami, na primer Italijo, Hrvaško, Avstrijo … V tem primeru bi bil ogljični odtis prevoza materiala še vedno nizek, potencial pa res ogromen.
Vavčerji bi podjetjem lahko pomagali pri trajnostnem prehodu.
Poleg finančnih koristi podjetja na ta način skrbijo tudi za inovativnost.
Prednost vavčerskega sistema je ravno v tem, da so podjetja, ki so vavčerje prejela, imela sredstva in čas, da svoje ideje preverijo v praksi. Inovacijski vavčerji so namenjeni prav temu, da podjetje testira svojo inovacijo, idejo.Podjetja si na ta način dajo možnost, da inovirajo in dajo svojim sodelavcem možnost, da testirajo novosti.
Na ravni GZS želimo za to zadolženim agencijam in ministrstvom predlagati, da bi – podobno kot smo imeli spodbude za digitalni prehod – imeli tudi vavčerje za podjetja, ki so na poti trajnostnega prehoda. V tem trenutku je na tem področju veliko strategij in zakonodajnih predlogov, zaradi česar so lahko podjetja preobremenjena z informacijami. Še posebej to velja za mala podjetja, ki nimajo toliko resursov, nimajo za to posebej usposobljenega kadra. Vavčerji bi jim lahko pri tem pomagali. Če bi dodali še inovacijske vavčerje, kot smo to naredili v okviru projekta CIRCI, bi bilo to odlično. Ni treba, da gre za velike zneske. Z našim projektom smo pokazali, da lahko naredimo velike in konkretne premike tudi s takšnimi vavčerji. Nekje je pač treba začeti.
Če bi vas nekdo vprašal, kaj je glavna stvar, ki se je rodila iz tega projekta?
Slovenska baza sekundarnih materialov je produkt, ki ti omogoča, da kot podjetje pogledaš, kje si, kaj lahko narediš, da vpelješ izboljšave, pri čemer lahko začneš zelo konkretno. Ponuja ogromno priložnosti in bolj kot jo bomo razširili, več jih bo. Dober primer tega je prej omenjeno komunalno podjetje, ki je stopilo v stik z nami, ker so prepoznali potencial. Vavčerski prejemniki prihajajo iz različnih dejavnosti, kar dokazuje, da je neomejeno potenciala.
Podatke smo spravili na skupni imenovalec, jih digitalizirali in dali priložnost podjetjem, da pogledajo, kakšno je stanje – katerega materiala nam ostane največ in kaj lahko s tem naredimo.
Kdo ima lahko dostop do baze?
Do baze ima dostop vsak, ki se vpiše. Če se podjetje vpiše v bazo in vnese svoje podatke, vidi tudi sumarno podatke drugih v bazi. Ne vidi posameznega podjetja, ampak anonimizirane stranske tokove. Če podjetje prepozna nek potencial, lahko preko baze zaprosi, da se poveže s podjetjem, ki je lastnik nekega materiala.
Želimo, da se podjetja med sabo povežejo, si izmenjajo podatke in se začnejo pogovarjati, sodelovati. Tehnično je baza narejena tako, da se lahko sami med sabo povežejo, v primeru težav, pa jim lahko pomagamo tudi mi, administratorji.
V bazo se lahko tudi samo vpišejo in ne vključijo svojih podatkov ter tako dobijo dostop do sumarnih, anonimiziranih podatkov. Podjetje lahko v bazo vnese podatke in izbere možnost, da jih nihče drug ne vidi, ter tako v primeru rednega vnašanja podatkov lahko sledi svojim podatkom po letih. Pazili smo, da je znotraj baze vzpostavljena prava stopnja varnosti in zaupanja. Želja pa je, da bi čim več podjetij tudi delilo svoje podatke.
Kako ste zadovoljni z dozdajšnjim vpisom v bazo?
Za potrebe projekta CIRCI smo več kot dosegli cilje, si pa želimo, da bi se baza povečala še za najmanj enkrat toliko.
Poleg GZS so bili projektni partnerji tudi TECOS – Razvojni center orodjarstva Slovenije, IMT – Inštitut za kovinske materiale in tehnologije ter EYDE CLUSTER – Eydeklyngen. Kako ste zadovoljni s sodelovanjem?
Moram reči, da smo zelo dobro sodelovali. Preko tega sodelovanja smo veliko izvedeli drug o drugem in o drugih panogah. Izpeljali smo študijske obiske, šli v marsikatero podjetje in se učili drug od drugega. Čeprav se projekt zaključuje, to ne pomeni konca našega sodelovanja. Najverjetneje bomo podpisali memorandum, s katerim se bomo slovenski partnerji zavezali, da s tem nadaljujemo in damo bazi priložnost, da še bolj zaživi.
Čigavo podporo bi si še želeli?
Vsekakor bi želeli, da pristojna ministrstva prepoznajo potencial, ki ga ima baza, pa tudi določene vladne agencije, kot na primer SPS ali SPIRIT, povezali smo se s SRIP krožno gospodarstvo, pripravljeni smo sodelovati z nevladnimi organizacijami. Odprti smo za vse možne povezave. Ne nazadnje na ta način tudi lahko spremenimo mišljenje o industriji kot nečem slabem in pokažemo, da so naša podjetja zelo inovativna in napredna.
Baza sekundarnih materialov omogoča tudi neposredno povezovanje med podjetji.
Kaj pa na evropski ravni?
Koristno bi bilo, da bi zaživela tudi evropska baza oziroma več evropskih baz. Idejo smo že predstavili našim stanovskim kolegom v Bruslju v okviru organizacije ORGALIM, ki združuje industrijska združenja v Evropi. Na voljo smo jim dali tudi brošure, ki smo jih pripravili, in vsebujejo navodila, kako tako bazo narediti. Kot že rečeno, je potenciala veliko.
Ne nazadnje lahko tudi v tujini najdemo primere dobrih praks, ki bi jih lahko mi posvojili. Na Norveškem, na primer, imajo zanimiv projekt, povezan s fotovoltaičnimi celicami. Podjetje, ki ima proizvodnjo fotovoltaičnih celic, je začelo razmišljati, kaj storiti s silikonskim prahom, ki nastaja pri rezanju teh celic. Začeli so sodelovati z eno tamkajšnjih raziskovalnih inštitucij in ugotovili, da lahko te granulate predelajo v neke vrste silikatov, ki jih je mogoče nato nadalje uporabiti v gradbeni industriji. Podjetje je tako s svojim ostankom naredilo dobiček, ko ga je prodalo nekomu drugemu, hkrati pa zmanjšalo količino odpada.
Tudi pri nas imamo take primere. Podjetje, ki je prejelo vavčer, je npr. delčke, ki ostajajo pri izdelavi ograj, uporabilo za nove izdelke. Včasih sploh ni potrebna neka velika predelava, ampak samo nekaj več domišljije.
Kako bo zbornica še pomagala podjetjem na tem področju?
V Zbornici elektroindustrije smo pred kratkim ustanovili delovno skupino za zeleni prehod elektroindustrije, ki je namenjena izmenjavi mnenj ter dobrih praks na področju trajnosti v elektroindustriji. Svojim članom bomo poskušali svetovati na področju zelenega prehoda in jih maksimalno podpreti.
