Shrani za kasnejše branje.
Stabilne in razvojno usmerjene politike so nujne za krepitev konkurenčnosti Slovenije in izboljšanje kakovosti življenja. Gospodarstvo pričakuje odgovornost, jasne odločitve in partnerstvo med politiko in gospodarstvom, ki presega posamezne mandate.
foto: Tadej Kreft
Gospodarstvo opozarja na vse večji davčni primež in zahteva razbremenitev, zlasti na področju obdavčitve dela. Brez razbremenitve dela – predvsem inženirskega in visoko strokovnega kadra – bo težko dosegati cilje večje produktivnosti in rasti dodane vrednosti, saj Slovenija za te strokovnjake z davčnega vidika postaja vse manj privlačna.
Razbremenitev dela ne sme pomeniti novih obremenitev drugje, na primer z dodatno obdavčitvijo nepremičnin, ki so že obremenjene z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Na lestvici konkurenčnosti IMD so med prvo deseterico številne manjše evropske države, Slovenija pa zaostaja predvsem zaradi ene najvišjih davčnih obremenitev, zlasti za visoko izobražene kadre.
Razvoj dodatno zavira nerazvit kapitalski trg, ki omejuje dostop podjetij do kapitala in ljudem onemogoča dolgoročno finančno varnost. Brez davčnih reform, sistemskega spodbujanja zagonskih podjetij ter krepitve drugega pokojninskega stebra Slovenija ne bo dosegla držav z najvišjo stopnjo konkurenčnosti in družbene blaginje.
Med ključnimi zahtevami gospodarstva je davčna predvidljivost. Nujno so potrebni ukrepi in spremembe, ki bodo stabilni in se več let ne bodo spreminjali, saj brez predvidljivega davčnega okolja ni mogoče dolgoročno načrtovati razvoja in investicij.
Treba je zagotoviti okolje, ki bo v državo privabljalo nove talente in spodbujalo pogoje za kakovostno življenje in ustvarjanje v Sloveniji.
Za družbo blaginje ter konkurenčno in uspešno gospodarstvo je nujen delujoč zdravstveni sistem, ki bo v ospredje postavil potrebe pacientov in večjo dostopnost ter čim manj populističnih delitev stroke in javnosti. Odločno je treba razreševati problematiko absentizma.
Ključen pogoj za konkurenčnost slovenskega gospodarstva sta dobra prometna in energetska infrastruktura, ki predstavljata temelj konkurenčnosti, energetske varnosti in zelenega prehoda.
Gospodarstvo od odločevalcev pričakuje jasne in merljive ukrepe za hitrejše uvajanje digitalizacije in umetne inteligence v gospodarstvu in javnem sektorju.
»Ukrepi vlade so premalo ambiciozni in s premajhnimi pozitivnimi učinki na gospodarstvo ali pa so bili z drugimi ukrepi države izničeni, saj smo ob številnih novih obremenitvah v zadnjih letih za konec leta prejeli še obvezni zimski regres in nerazumen predlog povišanja minimalne plače. /…/ Socialna država – država blaginje ne nastane s političnimi ideološkimi manifesti ali zahtevami. Lahko je le rezultat uspešnega gospodarstva z visoko produktivnostjo in dodano vrednostjo.«
Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije
»Naše sporočilo je jasno: kdor verjame, da lahko obrtniki in podjetniki na svojih plečih nosijo še večje finančne in birokratske uteži, je za prihodnjo vlado neprimeren. Takšno razmišljanje ne ogroža le podjetij, ampak celotno družbo. Blagajne, iz katerih plačujemo šolstvo, zdravstvo in javno upravo, bodo kmalu prazne, če bomo zadušili tiste, ki jih polnijo. Čas je, da nehamo kaznovati tiste, ki poganjajo razvoj, in začnemo graditi okolje, kjer bo uspeh znova nagrajen s spoštovanjem – ne pa z novimi položnicami.«
Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije
»Slovenija se sooča z neugodno demografsko sliko, pri tem so demografski trendi čista matematika in ne ideološko vprašanje. Slovenija ima vse manj delovno aktivnega prebivalstva, število rojstev se zadnja leta še znižuje, razmerje med delovno aktivnimi in odvisnimi od vplačil v javne blagajne se slabša, hkrati pa se zaradi staranja prebivalstva povečuje potreba po zdravstvenih storitvah in storitvah dolgotrajne oskrbe.«
Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager
»V Sloveniji in v EU kritično primanjkuje investicij v najbolj pomembne razvojne segmente prihodnosti. Nujno se moramo organizirati, tako vlada kot industrija opredeliti prebojne segmente, ter zagotoviti kritično maso investicijskih sredstev iz proračunskih in zasebnih virov. Le tako bomo lahko zmanjševali razvojni zaostanek in si zagotoviti vodilne pozicije v svetovanem merilu. Dober dosedanji primer strateškega partnerstva je Misija GREMO, vendar samo po sebi še zdaleč ne zadostno.«
dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager
»Iz strateško razvojne države se Slovenija vse bolj preoblikuje v zgolj izvajalsko. To posledično pomeni, da najbolj kakovostna delovna mesta ne bodo več namenjena Slovencem, ki niso pripravljena ali sposobna svojega davčnega rezidenstva preseliti v tujino.«
Blaž Brodnjak, predsednik Združenja bank Slovenije
2,4 %napovedana gospodarska rast v 2026
46. mestona mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD
57. mestomed 69 državami po davčni obremenitvi
34. mestona Svetovnem inovacijskem indeksu 2024 med 133 državami (26. mesto leta 2012)
17. mestona evropskem inovacijskem indeksu
4,3 % znaša delež IKT strokovnjakov med vsemi zaposlenimi v Sloveniji, evropsko povprečje je 5 %
47 %prebivalcev ima osnovne digitalne kompetence, v EU 56 %