FB

Potrebujemo zanesljive in stabilne nizkoogljične vire

Jun 26, 2024 | Dejavnost, Zeleni prehod

LoadingShrani za kasnejše branje.

Pri odločanju o tem, kakšna kombinacija virov energije je najbolj primerna za Slovenijo, je treba razmišljati tako z vidika porabe kot ekonomske upravičenosti.

Barbara Perko, Darja Kocbek, Nina Šprohar

Za energetsko samooskrbnost in samozadostnost je pomembno, da ima država smotrno razporejene vire energije. Zaradi zavez, ki jih je Slovenija dala EU, in odločitve o zapiranju termoelektrarn, moramo temeljito razmisliti, kako zastaviti našo prihodnjo energetsko sliko. Pri tem moramo upoštevati, da mora biti razporeditev virov obenem tudi konkurenčna, da bo tudi gospodarstvo od tega imelo korist.

Odprto ostaja vprašanje, kakšna kombinacija virov energije bi bila za Slovenijo optimalna. »Če odmislimo ekonomsko plat, bi bila optimalna kombinacija, merjena z vidika bodoče ocene porabe električne energije: okoli 50 % jedrska energija, približno 40 % obnovljivi viri (hidro, sončna, vetrna), približno 10 % soproizvodnja toplotne in električne energije, vse v kombinaciji s hranilniki električne energije (črpalne hidroelektrarne kapacitete cca 30 % povprečne dnevne porabe, baterijski sistemi do 1.000 MW moči in 2.000 MW kapacitete za dnevno izravnavo in sistemske storitve), 20 % moči rezervne/strateške enote na plin/zeleni vodik,« pravijo na Energetski zbornici Slovenije. Omenjena struktura proizvodnih virov bi se lahko bistveno spremenila v dveh primerih. »V korist jedrske energije, v kolikor se bodo mali jedrski reaktorji izkazali za izvedljive in bodo ekonomsko upravičeni, ali v korist obnovljivih virov, v kolikor se izkaže, da bo pretvorba viškov električne energije iz obnovljivih virov sonca/vetra v zeleni vodik realnost in ekonomsko upravičena,« pojasnijo.

V prihodnje lahko pričakujemo, da bo zeleni vodik v porastu v industriji. »Plin za Slovenijo dolgoročno pomeni pomemben energetski vir za industrijo, soproizvodnjo, komercialo in široko potrošnjo,« ocenjujejo na EZS. »Vloga plina in vodika bo bistvena tudi v sektorju proizvodnje električne energije, saj se v prihodnosti predvideva opuščanje konvencionalnih proizvodnih virov (TEŠ 6), ki se lahko prilagajajo odjemu, ter močno povečanje nestanovitnih OVE proizvodnih virov, predvsem iz sonca in vetra, ki se ne zmorejo prilagajati odjemu. Za izravnavo proizvodnje in odjema bo Slovenija potrebovala hitre proizvodne vire, ki se bodo lahko prilagajali odjemu elektrike, in plinske elektrarne so najboljša rešitev za takšno obratovanje. Slednje je bilo prepoznano tudi v novem predlogu NEPN, kjer je predvidena postavitev plinske (ali vodikove) elektrarne nazivne moči 500 MW pred zaustavitvijo TEŠ 6,« pojasnjujejo.

Resolucija o dolgoročni rabi jedrske energije je dobra podlaga za nadaljevanje projekta JEK2.
Obnovljivi viri energije in jedrska energija

Delodajalske organizacije že dlje časa opozarjajo, da je energetska kriza razkrila odvisnost in ranljivost energetske oskrbe. Slovenija potrebuje trajnostno energetsko neodvisnost, stabilnost in zanesljivost za prebivalstvo in gospodarstvo. Pomembno je, da je zagotovljena dolgoročna predvidljivost oskrbe, saj bo le tako poslovno okolje lahko konkurenčno. »Energetska samooskrba je – tako kot čim višja stopnja samooskrbe na področju prehrane ter zagotavljanja varnosti – ena ključnih prioritet države. Zlasti v času globalnih izzivov je pomembno, da imamo nadzor nad lastnimi energetskimi viri in zmanjšamo odvisnost od zunanjih virov,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Slovenija veliko večino energentov, zemeljski plin, nafto … uvaža, je pa visoko samooskrbna pri proizvodnji električne energije. To je še zlasti veljalo v preteklosti. Z opuščanjem fosilnih proizvodnih virov električne energije pa bomo čim višjo stopnjo samooskrbe z električno energijo lahko zagotavljali le z izgradnjo novih nizkoogljičnih virov. Ob spodbujanju razvoja obnovljivih virov energije pa ne smemo zanemariti prednosti, ki jih Slovenija že ima na področju hidroenergije in jedrske energije,« še poudarja.

Gospodarstvo je pozdravilo resolucijo o dolgoročni rabi jedrske energije, saj je to dobra podlaga za nadaljevanje projekta JEK2. »Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o dolgoročni miroljubni uporabi jedrske energije v Sloveniji. S tem jo prepoznava kot pomemben strateški vir energije, kar je pozitivno sporočilo tudi za slovensko gospodarstvo. Jedrska energija je namreč tista, ki lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo, ki je predvsem za energetsko intenzivno industrijo ključnega pomena za nadaljnji obstoj,« je prepričana generalna direktorica GZS. GZS zagovarja kombinacijo obnovljivih virov energije in jedrske energije za doseganje ciljev zelenega prehoda in ohranjanja industrije. Ne nazadnje ima Slovenija pozitivne izkušnje z uporabo te tehnologije in izkušene strokovnjake, katerih znanje in izkušnje je treba uporabiti pri postavljanju temeljev dolgoročne energetske oskrbe.

Jedrska energija lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo, ki je predvsem za energetsko intenzivno industrijo ključnega pomena za nadaljnji obstoj.
Foto: arhiv Skupina GEN
Ključna je stabilna oskrba

»Za zanesljivo in stabilno oskrbo z električno energijo je ključna kombinacija različnih virov energije. V Skupini GEN smo prepričani, da je za razogljičenje in dolgoročno energetsko neodvisnost Slovenije najprimernejša kombinacija obnovljivih virov in jedrske energije,« pravijo v Skupini GEN. »Takšna kombinacija bo omogočila stabilno oskrbo z električno energijo, konkurenčne cene in trajnostni razvoj za prihodnje generacije. Današnja slovenska energetska mešanica je razmeroma stabilna, vendar je ob načrtovani opustitvi proizvodnje elektrike iz premoga ključno, da ta vir nadomestimo s stabilnim in predvidljivim nizkoogljičnim virom.«

Izboljšave, ki jih prinaša razvoj jedrskih reaktorjev četrte generacije, bi pomenile tudi manjšo količino radioaktivnih odpadkov.

V Skupini GEN načrtujejo številne investicije v izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Osrednja pozornost je namenjena izgradnji sončnih elektrarn in izgradnji še zadnje hidroelektrarne v verigi na spodnji Savi, Hidroelektrarne Mokrice. Obenem načrtujejo investicije v izgradnjo novih zmogljivosti za upravljanje s prožnostjo (baterije, hranilniki, črpalne hidroelektrarne …), razvoj novih poslovnih modelov za samooskrbo s sončno energijo in prehod od uporabe fosilnih na nizkoogljična goriva v Termoelektrarni Brestanica. »Tako bomo pomembno prispevali k doseganju nacionalnih ciljev razogljičenja in povečanju deleža obnovljivih virov energije,« poudarjajo.

Jedrska energija pripomore k stabilnosti sistema

Ključno vlogo pri uresničevanju ciljev podnebne nevtralnosti in razogljičenju slovenskega elektroenergetskega sistema bi lahko v prihodnje imela JEK2. JEK2 bi namreč predstavljala temeljni nizkoogljični vir za proizvodnjo velikih količin pasovne električne energije, ki bo zagotavljal stabilno, predvidljivo, zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo, napovedujejo v Skupini GEN. Dodajajo, da so jedrske elektrarne pomembne tudi z vidika stabilnosti elektroenergetskega sistema. »Prav tako bo JEK2 prispeval k večji energetski varnosti, zmanjšanju odvisnosti od uvoza fosilnih goriv ter spodbujanju domačega, trajnostno naravnanega gospodarskega razvoja ter razvoj naprednih inženirskih in tehničnih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo.

Razvoj na področju jedrske energije gre naprej. Trenutno so vse oči uprte v razvoj jedrskih reaktorjev četrte generacije, ki imajo velik potencial. Izboljšave, ki jih prinašajo, bi pomenile proizvodnjo več električne energije iz iste količine goriva, obenem pa se bo z učinkovito izrabo obstoječega izrabljenega goriva zmanjšala količina radioaktivnih odpadkov.

Potencial na področju razogljičenja v Skupini GEN vidijo na področju zelenega vodika. Uporaben bi bil predvsem v energetsko intenzivni industriji, prometu na daljše razdalje, pa tudi kot medij za shranjevanje oziroma porabo presežkov proizvodnje nizkoogljične električne energije. »Ker so za proizvodnjo vodika potrebne velike količine električne energije, je treba predhodno razogljičiti sektor proizvodnje elektrike. Jedrska energija bi torej lahko igrala pomembno vlogo tudi pri proizvodnji vodika,« so prepričani v Skupini GEN.

Oglaševanje
Copy link