Shrani za kasnejše branje.
Na prvem Poslovnem forumu avstrijske Koroške v Ljubljani so predstavili kakšno raziskovalno in razvojno infrastrukturo ponuja avstrijska Koroška, kakšne spodbude so na voljo slovenskim podjetjem.
Darja Kocbek
Avstrijska Koroška velja za silicijevo dolino Evrope, je eden najbolj dinamičnih, naprednih in visokotehnoloških inovacijskih ekosistemov. Ključni odločevalci, generalni direktorji in vodilni strokovnjaki so na Poslovnem forumu avstrijske Koroške, ki je bil prvič v Ljubljani, predstavili kakšno raziskovalno in razvojno infrastrukturo ponuja tehnološko okolje avstrijske Koroške in kako jo lahko slovenska podjetja izkoristijo za razvoj ali nadgradnjo svojih proizvodov in storitev.
Tema drugega panela so bile spodbude, ki so na voljo slovenskim podjetjem, ki se na avstrijskem Koroškem odločijo ustanoviti podjetje ter kaj morajo vedeti o pravnih in davčnih okvirih. Katere poslovne mreže omogočajo razvoj, sodelovanje in vključevanje v dobaviteljske verige, je bila tema tretjega panela.
Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze v Celovcu (SGZ), pravi, da sodelovanje slovenskih podjetij na koroškem trgu temelji predvsem na zaupanju, osebnih stikih in dobrem poznavanju lokalnega okolja. »Vstop na trg praviloma ne poteka neposredno, temveč preko mrež, partnerstev in organizacij, med katerimi je tudi Slovenska gospodarska zveza v Celovcu, ki že skoraj štirideset let deluje kot povezovalni most med obema državama v širši regiji Alpe-Jadran,« razlaga. V SGZ podjetjem nasploh svetujejo, naj se na vstop na tuje trge dobro pripravijo, saj jih čaka druga država, zakonodaja in novi izzivi.
Gospodarski razvoj v čezmejnem prostoru je mogoč le s sodelovanjem
Benjamin Wakounig ima za podjetja, ki se odločijo za vstop in sodelovanje na trgu avstrijske Koroške, štiri ključna sporočila. Prvo je, da povezovanje ni izbira, ampak nuja. »Gospodarski razvoj v čezmejnem prostoru je mogoč le, če sodelujemo – in sicer vsi – podjetja, institucije in regije,« pojasnjuje. Drugo sporočilo je, da je treba regijo Alpe–Jadran razumeti kot enoten gospodarski prostor, ki ima skupno gospodarsko moč v vrednosti 200 milijard evrov. »Tukaj imamo izjemen potencial – od industrije do turizma, od inovacij do znanja – vendar ga lahko v celoti izkoristimo le, če delujemo povezano,« poudarja Benjamin Wakounig.
Njegovo tretje sporočilo je, da imajo pomembno vlogo mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica gospodarstva. Ta podjetja potrebujejo podporno okolje, ki spodbuja internacionalizacijo, inovacije in čezmejno sodelovanje. Prihodnost je v ljudeh, je njegovo četrto sporočilo. »Mladi, znanje, izobraževanje in mobilnost so ključni dejavniki za dolgoročno konkurenčnost regije. Prav zato SGZ veliko pozornosti namenja tudi mladim in pobudam, kot je naša Mreža MAJ (MladiAlpeJadran). Sicer pa je osnova za uspešno gospodarstvo stabilno okolje, zaupanje in sodelovanje ter predvsem mir,« pravi Benjamin Wakounig.
Avstrijska Koroška slovenskim podjetjem ponuja nekaj resnično redkega
Dr. Christina Hirschl, direktorica Silicon Austria Labs, razlaga, da avstrijska Koroška ponuja nekaj resnično redkega: koncentracijo strokovnega znanja na področju elektronike in polprevodnikov, ki so ga v regiji, ki je geografsko zelo blizu Sloveniji, desetletja razvijali okoli globalnih akterjev, kot sta Infineon ali LAM Research. V Silicon Austria Labs tej industrijski bazi dodajajo še raziskovalni del. »Konkretno ponujamo največjo avstrijsko raziskovalno čisto sobo za izdelavo mikroelektronike in prototipov, napredne laboratorije za meritve in testiranje ter poglobljeno strokovno znanje na področju senzorskih sistemov, vgrajene umetne inteligence in elektronike. Za slovenska podjetja je ta infrastruktura v bistvu na pragu in dostopna,« pojasnjuje Christina Hirschl.
Bližina avstrijske Koroške je prednost, ki jo trenutno slovenska podjetja premalo izkoriščajo, pravi dr. Christina Hirschl. Foto: Sarina Dobernig
Infrastruktura in strokovno znanje Silicon Austria Labs sta po njenih besedah dostopna partnerjem vseh velikosti, od regionalnih malih in srednje velikih podjetij do mednarodnih korporacij. Avstrijska Koroška ni le zanimiva industrijska regija, ki jo je mogoče opazovati čez mejo, ampak je aktiven inovacijski ekosistem, katerega del bi morala biti slovenska podjetja. Ta bližina je prednost, ki je trenutno premalo izkoriščena, poudarja Christina Hirschl.
Slovenskim podjetjem Silicon Austria Labs po njenih besedah lahko pomaga zelo konkretno. »Slovensko podjetje, ki deluje na področju elektronike, industrijskih sistemov, medicinske tehnologije, avtomobilske ali energetske tehnologije, se lahko obrne na nas z razvojnim izzivom in našli bomo pravo obliko sodelovanja. To je lahko dvostranski ali večstranski raziskovalni projekt, dostop do naših čistih sob ali laboratorijev ali skupna prijava za evropska sredstva. Tako premostimo vrzel med znanstvenimi zmogljivostmi in industrijsko uporabo ter sodelujemo s partnerji podjetij vseh velikosti. Slovenskim podjetjem želim sporočiti, da meja ni ovira. Smo blizu in dostopni, vzpostavljanje partnerstev, ki ustvarjajo vrednost na obeh straneh, nas resnično zanima. Nekatera najučinkovitejša partnerstva smo imeli z malimi in srednje velikimi podjetji, ki so se na nas obrnila z jasnim industrijskim problemom in odšla s preverjeno tehnologijo in hitrejšo potjo do trga,« poudarja Christina Hirschl.
Čezmejna partnerstva, kjer podjetja iz Slovenije in Avstrije sodelujejo pri razvoju projektov, nastopajo skupaj na trgu ali celo na tretjih trgih izpostavlja kot dobro prakso tudi Benjamin Wakounig. Prav takšni primeri po njegovih besedah kažejo, da največji potencial ni v konkurenci, temveč v sodelovanju, posebej v tako težkih gospodarskih situacijah, kot smo ji priča danes. Izpostavlja tudi povezanost SGZ v celotnem Alpe Jadranskem prostoru, ki sega do južne Tirolske. »Govorimo o prostoru, ki šteje do 5 milijonov prebivalcev. Imamo precej dobrih praks podjetij, ki so se uveljavila v Avstriji in jim je SGZ pri tem pomagala,« pravi Benjamin Wakounig.
Vstop v dobavne verige poteka predvsem preko priporočil, mrež in dolgoročnih odnosov
Marketing v čezmejnem prostoru po njegovih pojasnilih ni zgolj vprašanje vidnosti, temveč predvsem vprašanje zaupanja. Vstop v dobavne verige na Koroškem in širše v Avstriji poteka predvsem preko osebnih priporočil, mrež in dolgoročnih odnosov. »Natančno opredelite svoj izziv, poiščite pravega raziskovalnega partnerja in uporabite javno dostopne instrumente sofinanciranja, da bo sodelovanje finančno izvedljivo. Ta kombinacija deluje v vseh velikostih podjetij in sektorjih,« ugotavlja Christina Hirschl.
Podjetja bi morala na obdavčitev gledati strateško
Pred ustanovitvijo podjetja na avstrijskem Koroškem je treba razumeti ključne pravne korake za vstop na trg, kakšna je obdavčitev in katera so morebitna tveganja dvojne obdavčitve. V kombinaciji z osrednjo lego Koroške v regiji Alpe-Jadran in učinkovito javno upravo to znanje zmanjšuje birokratske probleme in stroške ustanovitve za čezmejne ustanovitelje, pravi davčni svetovalec dr. Martin Klokar.
- Čezmejna partnerstva, kjer podjetja iz Slovenije in Avstrije sodelujejo pri razvoju projektov, nastopajo skupaj na trgu ali na tretjih trgih, so primer dobre prakse.
»Moje glavno sporočilo je, da avstrijska Koroška ni le geografsko blizu Slovenije, temveč tudi gospodarsko in kulturno. Podjetja bi morala na obdavčitev gledati strateško, ne le skozi davčne stopnje. Avstrija ponuja zelo stabilen pravni okvir, močno zaščito vlagateljev in odlično infrastrukturo, zaradi česar je Koroška privlačna vstopna točka za rast znotraj EU,« pravi Martin Klokar.
Med dobrimi praksami izpostavlja zgodnje davčno načrtovanje in izbiro prave pravne oblike podjetja. Da bi se izognili pastem in optimizirali poslovne strukture že od prvega dne, je po njegovih besedah poleg tega treba proaktivno obravnavati ključna vprašanja glede davčnega rezidentstva, omejene in neomejene davčne obveznosti ter tudi glede čezmejne socialne varnosti.
Obdavčitev je pomemben, vendar običajno ni edini dejavnik pri odločanju slovenskih podjetij za ustanovitev podjetja v Avstriji. »V praksi slovenska podjetja še bolj cenijo avstrijsko stabilnost, pregledne institucije in pravno predvidljivost. Avstrija velja za varno dolgoročno naložbeno okolje z močnim dostopom do financiranja in mednarodnih trgov. Koroška je še posebej privlačna zaradi bližine Slovenije in čezmejnih poslovnih priložnosti,« ugotavlja Martin Klokar.
