Shrani za kasnejše branje.
Nekatere vrste plastične embalaže za enkratno uporabo bodo na podlagi novih evropskih pravil od 1. januarja 2030 prepovedane.
Darja Kocbek
V skladu z novimi evropskimi pravili za bolj trajnostno embalažo in zmanjšanje količine odpadne embalaže bo treba na ravni EU količine embalaže do leta 2030 znižati za 5 odstotkov, do leta 2035 za 10 odstotkov in do leta 2040 za 15 odstotkov. Države članice bodo morale sprejeti zlasti ukrepe za zmanjšanje količine odpadne plastične embalaže. Za zmanjšanje nepotrebne embalaže je v uredbi za skupinsko embalažo, transportno embalažo in embalažo za elektronsko trgovanje določen delež praznega prostora, ki ne sme presegati 50 odstotkov. Proizvajalci in uvozniki pa bodo morali poskrbeti za čim manjšo maso in prostornino embalaže.
Končni distributerji pijač in hrane za s seboj bodo morali potrošnikom ponuditi možnost, da uporabijo svojo posodo.
Nekatere vrste plastične embalaže za enkratno uporabo bodo od 1. januarja 2030 prepovedane. To so embalaža za enkratno uporabo za nepredelano sveže sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo, ki se pripravi in zaužije v kavarnah in restavracijah, embalaža za posamezne porcije (na primer za prelive, omake, smetano, sladkor), miniaturna embalaža za toaletne izdelke v hotelih in zelo lahke plastične nosilne vrečke (z debelino stene manj kot 15 mikronov).
Prepovedana bo uporaba tako imenovanih večnih kemikalij
V embalaži, ki je v stiku z živili, bo po uveljavitvi določb uredbe prepovedana uporaba tako imenovanih večnih kemikalij (per- in polifluoroalkilnih snovi) nad določenimi mejnimi vrednostmi. Za embalažo alkoholnih in brezalkoholnih pijač (razen za mleko, vino, aromatizirano vino in žgane pijače), transportno in prodajno ter skupinsko embalažo so predvideni posebni cilji glede ponovne uporabe do leta 2030. Države članice lahko pod določenimi pogoji odobrijo petletno odstopanje od teh zahtev. Končni distributerji pijač in hrane za s seboj bodo morali potrošnikom ponuditi možnost, da uporabijo svojo posodo.
Vsa embalaža (razen lahkega lesa, plute, tekstila, gume, keramike, porcelana in voska) bo morala biti primerna za recikliranje. Do leta 2029 bo treba 90 odstotkov plastičnih in kovinskih posod za enkratno uporabo za pijačo (do tri litre) zbrati ločeno (prek kavcijskih sistemov ali drugih načinov, s katerimi bomo dosegli cilje zbiranja).
Kupci so vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika, dobro sprejeli
V podjetju Paradajz so poleg kartonske embalaže v sezoni 2020 v svoji maloprodajni mreži že pričeli uporabljati vrečko, izdelano iz odpadnih stebel rastlin paradižnika LUŠT. Izidora Dešnik, v podjetju Paradajz pristojna za marketing in promocijo, pojasnjuje, da so jo kupci v maloprodajnih enotah na Luštni domačiji v Renkovcih ter Osrednji ljubljanski tržnici dobro sprejeli. Vrečke ne prodajajo, ob nakupu paradižnika je kupcem na voljo brezplačno. Prav tako je ne prodajajo drugim podjetjem v Sloveniji, saj so le pridelovalci paradižnika. »Papir in iz njega vrečko smo izdelali v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani. Mi smo zagotovili surovino, oni pa so izdelali papir ter potem iz njega vrečko,« pojasnjuje sogovornica.
V podjetju Paradajz so začeli uporabljati vrečko, izdelano iz odpadnih stebel paradižnika.
V podjetju poleg večjih kartonskih zabojev ter vrečke, izdelane iz papirja, narejenega iz odpadnih stebel paradižnika LUŠT, uporabljajo še manjše kartonske pladnje za pripravo 200–350-gramska pakiranja paradižnika, ki so oviti v tanko folijo – to lahko uporabnik reciklira med odpadno embalažo.
»Dosledno sledimo načelom ločevanja odpadkov in posledično recikliranju. Ker je embalaža narejena iz odpadnih stebel, kartona oziroma plastike, jo lahko uporabnik reciklira. Transportni zabojčki pa so stabilni in všečni, zato jih lahko doma uporabimo še za shranjevanje in organizacijo,« razlaga Izidora Dešnik. Ker so investirali v razkuževalnik, lahko palete, na katerih dobavljajo paradižnik trgovcem, ponovno uporabijo.
Trajnost embalaže ocenjujejo na podlagi treh kriterijev
Prehod v krožno gospodarstvo za embalažo podpira tudi Skupina ALDI SÜD, katere del je HOFER Slovenija. »V zadnjih dveh letih smo pospešili prizadevanja za odpravo nepotrebne embalaže, zmanjšujemo svoj odtis embalaže in plastike ter poskušamo v čim večji meri zagotoviti, da je našo embalažo mogoče reciklirati, ponovno uporabiti ali kompostirati,« so pojasnili. Trajnost embalaže ocenjujejo na podlagi treh kriterijev. Prvi je, kakšni so vplivi na okolje, ki so posledica proizvodnje, odlaganja in transporta embalaže. Drugi je, ali je embalaža primerna za recikliranje. Tretji je, ali je embalaža narejena iz trajnostnih surovin in kako vpliva na zmanjšanje živilskih odpadkov.
Do leta 2025 želijo imeti pri vseh izdelkih lastnih blagovnih znamk, ki jih je v redni prodaji več kot 90 odstotkov, embalažo, ki jo je mogoče reciklirati, ponovno uporabiti ali kompostirati. Do leta 2025 so si zadali cilj, da bo v povprečju 30 odstotkov plastične embalaže izdelkov njihovih lastnih blagovnih znamk po nakupu potrošnikov reciklirane (to je plastike, ki se zbere doma in se jo ponovno uporabi). V Skupini HOFER svoja prizadevanja uresničujejo v okviru projekta Embalaža na HOFER misiji: Zmanjšaj. Ponovno uporabi. Recikliraj. »K reševanju problematike embalaže tako pristopamo na treh ravneh: izogibanje embalaži in zmanjšanje porabe embalažnih materialov (Zmanjšaj), večkratna uporaba transportne embalaže in vrečk (Ponovno uporabi), optimizacija reciklabilnosti embalaže in spodbujanje krožnega gospodarstva (Recikliraj),« pojasnjujejo.
V Hoferju želijo do leta 2025 imeti pri vseh izdelkih lastnih blagovnih znamk embalažo, ki jo je mogoče reciklirati, ponovno uporabiti ali kompostirati.
Razvili in objavili so mednarodne smernice za recikliranje (ALDI International Recyclability Guideline), ki po njihovih besedah partnerjem in potrošnikom zagotavljajo pregledne informacije o zahtevah glede recikliranja na vseh trgih skupine ALDI SÜD, obenem pa zagotavljajo priporočila najboljše prakse, kar omogoča oblikovanje embalaže, ki jo je samo po sebi lažje reciklirati. Z upoštevanjem njenega celotnega življenjskega cikla je mogoče embalažo oblikovati tako, da olajša postopek recikliranja ob koncu življenjske dobe, na primer z uporabo komponent in materialov, ki jih je mogoče enostavno ločiti in jih je mogoče učinkovito razvrstiti v pravilne tokove ravnanja z odpadki.
Slovenski dobavitelji imajo pogosto poddobavitelja embalaže iz tujine
Zaradi tesne povezanosti s poslovno skupino ALDI SÜD, ki deluje mednarodno, v HOFER Slovenija nimajo natančnega podatka o deležu embalaže, narejene v Sloveniji. »Po naših izkušnjah imajo tudi določeni slovenski dobavitelji izdelkov pogosto poddobavitelja embalaže iz tujine. Pri večjih dobaviteljih zaznavamo, da je implementacija novih embalažnih rešitev zaradi velikosti proizvodnje počasnejša, medtem ko so manjši dobavitelji običajno bolj prožni. Večji dobavitelji so pogosto tudi sami del mednarodnih poslovnih skupin z lastno strategijo trajnostne embalaže,« ugotavljajo. Njihova vizija je zagotoviti trajnostnost, dostopno za stranke, trajnostna embalaža pa bo imela ključno vlogo pri doseganju tega cilja.
V zadnjih dveh letih so predstavili več inovativnih trajnostnih rešitev Družba DS Smith je kot proizvajalec trajnostne embalaže iz valovitega kartona v zadnjih dveh letih predstavila več inovativnih trajnostnih rešitev, ki so rezultat razvoja in dela njenih oblikovalskih ekip. »V sodelovanju s podjetjem Panvita smo na trg plasirali DS Smith Easy Bowl – embalažno rešitev, ki nadomešča doslej v celoti plastične pladnje za sveže meso in mesne izdelke, uporabna pa je tudi za sveže ribe in pripravljene obroke, saj združuje odlično zaščito, privlačen videz, enostavnost uporabe in možnost recikliranja,« pojasnjujejo v DS Smith.
V DS Smith so si zastavili cilj, da do leta 2025 s kartonskimi embalažnimi rešitvami globalno zamenjajo eno milijardo kosov problematične plastike, a so ga dosegli že letos.
Za avstrijski trg so v sodelovanju s Coca-Colo razvili ročaje »Lift Up« za šestorčke 1,5-litrskih plastenk pijač, ki v celoti nadomeščajo plastično ovojno folijo. Obe inovaciji zmanjšujeta uporabo plastike, sta reciklabilni in izboljšujeta funkcionalnost embalaže. Zasnovali so tudi embalažo iz valovitega kartona za manjša pakiranja sadja in zelenjave, ki omogoča boljšo zaščito in daljšo svežino izdelkov med transportom in je seveda popolnoma reciklabilna.
Več rešitev so razvili tudi za e-trgovino, med drugim ovojnice, ki nadomeščajo tradicionalne poštne ovojnice in plastične folije, ter zagotavljajo boljšo zaščito izdelkov med dostavo. DS Smith Safe Sender pa so e-commerce škatle s posebnim sistemom »zaklepanja«, ki preprečuje nepooblaščeno poseganje v pošiljke in kraje njihove vsebine. DS Smith Tape Back je inovativna rešitev za e-trgovino, ki omogoča lažje vračilo izdelkov z uporabo iste embalaže. DS Smith Round Wrap je inovacija, ki omogoča oblikovanje valovitega kartona v elegantno ukrivljene oblike, kar je idealno za pakiranje pijač. Ta embalaža izboljša estetiko na prodajnih mestih in hkrati zagotavlja trdnost in reciklabilnost, verjamejo v podjetju.
Potrošniki so vse bolj ozaveščeni
V sklopu trajnostne strategije »Now & Next« so si leta 2020 zastavili cilj, da do leta 2025 s kartonskimi embalažnimi rešitvami globalno zamenjajo eno milijardo kosov problematične plastike. »Naša predanost tej zavezi in naše inovacije so pripeljale do tega, da je DS Smith ta cilj dosegel že leta 2024, kar celo leto pred rokom. Ta dosežek potrjuje našo vodilno vlogo tako v industriji kot tudi pri pospeševanju trajnostnega prehoda,« se je pohvalil Gabriel Balogh, direktor DS Smith Slovenija.
Od takrat so z embalažnimi alternativami iz valovitega kartona v Sloveniji nadomestili že več kot 1,5 milijonov kosov plastike, povpraševanje pa vsak dan narašča. Od leta 2020 je podjetje po vseh vzhodnoevropskih državah skoraj podvojilo letno količino nadomeščenih kosov plastike. »S tesnim sodelovanjem s strankami in neprekinjenimi prizadevanji za zamenjavo problematičnih plastičnih materialov, znatno prispevamo k zmanjšanju našega vpliva na planet. Danes to prizadevanje ni več samo privilegij, postalo je nujnost,« je še dodal Balogh. DS Smithov prispevek k ponovni uporabi papirnih vlaken vsako leto prepreči sečnjo kar 360 tisoč dreves. Ta izjemni dosežek je rezultat krožnega oblikovanja, ki je temelj delovanja celotnega podjetja. Miselnost, razvita v sodelovanju s fundacijo Ellen MacArthur, pa je znana tudi 800 oblikovalcem podjetja DS Smith, ki so usposobljeni za delo v skladu z načeli krožnega oblikovanja. Končni rezultat tega prepleta strategije pa je doseganje cilja »1 milijarde«, pri katerem je ključni del procesa oblikovanja uporaba teh načel.
