Shrani za kasnejše branje.
Pomursko gospodarstvo bo v naslednjih letih na podlagi razvoja novih panog in koriščenja naravnih danosti ter svoje geostrateške pozicije uspešno, stabilno in za mlade privlačno.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Pomurje, ki je tradicionalno kmetijsko usmerjena regija, v zadnjih desetletjih doživlja tudi pomembne spremembe v industriji in gospodarstvu. Največja prednost Pomurske regije je njena odprtost, geostrateški položaj in stabilno gospodarstvo. Trenutno stanje je zahtevno, predvsem zaradi geopolitičnih razmer, ki močno vplivajo na poslovno okolje in posledično na konkurenčnost. Je pa pomursko gospodarstvo stabilno, predvsem zaradi pravočasnih vlaganj v avtomatizacijo in digitalizacijo ter zaradi dobrih rezultatov zadnjih nekaj let. To se odraža v rekordnem zaposlovanju, število brezposelnih je padlo pod 2600, kar je najnižja raven v zadnjih tridesetih letih, pravita predsednik Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) mag. Peter Polanič in njen direktor Robert Grah.
Kateri so glavni izzivi gospodarstva regije?
Naši največji izzivi so povezani z našo geografsko lego in odlivom kvalificiranih kadrov. Obdani smo s tremi državami. Predvsem Avstrija in Hrvaška v zadnjih letih razbremenjujeta stroške dela. Prav tako je prisoten izziv uravnavanja in nadomeščanja bolniških odsotnosti, njihov delež je z 8,3 odstotka (na 100 zaposlenih je 8 na bolniški) najvišji v državi.
Kje vidite glavne priložnosti gospodarstva regije?
Predvsem v novem naložbenem ciklu v podjetjih. Tudi s pomočjo razvojnih subvencij (tukaj računamo predvsem na EU platformo strateških tehnologij za Evropo STEP) se lahko nadejamo uspešnega poslovanja pomurskega gospodarstva in novih investicij. Naša največja še neizkoriščena priložnost so naše naravne danosti in razvoj novih panog, kot sta farmacija in biotehnologija. To se že odraža v novih investicijah obeh slovenskih farmacevtskih velikanov Leka in Krke in uvajanju srednješolskega programa farmacevtski tehnik na gimnaziji Murska Sobota. Z razvojem novih panog Pomurje vstopa v strateško preobrazbo, ki bo v prihodnje odločilno vplivala na konkurenčnost regije. Vprašanje Pomurja torej ni več, ali se bomo preobrazili, temveč le, kako hitro nam bo to uspelo.
Pomurska industrija je zelo osredotočena na lokalno predelavo surovin. Katere panoge in podjetja so vodilna pri uporabi lokalno pridelanih surovin?
V predelavi lokalnih surovin so vodilna kmetijsko-živilska podjetja, ki delujejo po načelu od »Vil do Vilic«. Na tem področju imamo že zelo uveljavljene in priznane blagovne znamke (Panvita, Pomurske mlekarne, Mlinopek, Kodila, Lušt in Radenska). Pri predelavi naravnih gradbenih materialov pa je vodilno podjetje Murexin, sledita še podjetji Pomgrad in Segrap. Poleg lokalnih surovin imamo še naravne danosti. Ena takih je geotermalna voda, ki krepi in ustvarja investicije v termalnih zdraviliščih in kmetijskih podjetjih, ki geotermalno energijo in vodo uporabljajo v rastlinjakih za kontrolirano kmetijsko proizvodnjo (Paradajz, Panvita in Ocean Orchids). Napoveduje se nov investitor v rastlinjake, podjetje Greengardens z 80 milijonov evrov vredno investicijo. Imamo vodo iz reke Mure, ki jo bomo uporabili za namakanje najmanj 15 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Projekt je za nas strateškega pomena in kot tak pripravljen za umestitev kot strateška investicija države.
Z razvojem novih panog Pomurje vstopa v strateško preobrazbo, ki bo v prihodnje odločilno vplivala na konkurenčnost regije.
Kaj o razvoju regije kažejo zadnji objavljeni rezultati poslovanja gospodarstva v Pomurju?
Pomurje v zadnjih poslovnih rezultatih, to je za leto 2024, kaže še zelo dobro kondicijo z vidika prihodkov, dobičkov in izvoza. 1939 gospodarskih družb, ki zaposlujejo 17.540 ljudi, je imelo najvišjo rast dobička in dodane vrednosti med slovenskimi regijami. Naš fokus je na dvigu produktivnosti in povečevanju dodane vrednosti na zaposlenega, da bi se gospodarstvo lahko trajno konsolidiralo. Imamo rekordne bilance, kljub zelo nestabilnemu gospodarskemu okolju. Pomursko gospodarstvo je prvič preseglo mejo štirih milijard evrov prihodkov, kar pomeni 14-odstotno rast. Neto čisti dobiček se je ustavil pri 163 milijonih evrov in bil skoraj za četrtino višji kot leto prej. Vsi gospodarski kazalniki so šteti brez Leka v Lendavi, Krke v Ljutomeru in Sava turizma v Moravskih Toplicah in Radencih. Podatki kažejo, da regija vstopa v fazo hitrejše gospodarske dinamike, vendar z opozorilom, da nominalna dodana vrednost na zaposlenega ostaja pod slovenskim povprečjem, to pa pomeni, da imamo še določene strukturne omejitve in to kljub dobri krvni sliki, ki kaže, da že več kot polovica vseh zaposlenih v gospodarskih družbah ustvari povprečno več dodane vrednosti na zaposlenega, kot je slovensko povprečje. Tudi povprečna bruto plača zaostaja nekoliko za slovenskim povprečjem, vendar se razlika močno zmanjšuje in regija postaja privlačna za mlade, visoko kvalificirane kadre. Visoka rast prihodkov in dobičkonosnosti kažeta na to, da je pomursko gospodarstvo bolj odporno kot pretekla leta, kljub vsem izzivom v globalnem in domačem poslovnem okolju. Kakšna bo dejanska slika za leto 2025 bomo videli v mesecu maju po oddanih in pregledanih letnih poročilih.
Kaj za regijo, kjer je kmetijstvo še vedno najpomembnejša gospodarska panoga, pomenita investiciji Leka v Lendavi in Krke v Ljutomeru?
Za regijo novi investiciji pomenita prelom v razvoju Pomurja. Gre za dolgoročno transformacijo regijskega gospodarstva in za vzpon perspektivne panoge, v kateri se dokončujejo že začete investicije. Dvigujeta povprečno produktivnost regije in pozitivno vplivata na uspešnost še ostalega gospodarstva, saj se ustvarja povpraševanje po lokalnih dobaviteljih. Regija z razvojem novih panog postopoma prehaja v regijo znanja in specializirane industrije, kjer kmetijstvo ostaja pomemben, a ne več edini steber razvoja. Odločitev Leka in Krke za Pomurje pomeni tudi jasno sporočilo drugim investitorjem o stabilnosti in potencialu regije, večjo kredibilnost Pomurja kot lokacije za zahtevne industrijske projekte ter izboljšan investicijski ugled regije tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
V regiji ima sedež eno najuspešnejših družinskih podjetij Roto, ki izstopa po svoji inovativnosti? Kakšna spodbuda je Roto za razvoj podjetništva v regiji?
Roto ima v Pomurju izrazit simbolni pomen in ni zgolj uspešno družinsko podjetje. Je podjetje, ki potrjuje, da je mogoče tudi v periferni regiji zgraditi globalno konkurenčno in inovativno industrijsko zgodbo, v katero je vpletenih že več generacij. Predstavlja tudi jasen signal, da geografska lega ni omejitev za uspešnost in razvoj lastnih tehnologij razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo in da lahko tudi družinsko podjetništvo doseže globalni doseg. S svojo inovativnostjo, prodornostjo in sistematičnim vlaganjem podjetje dokazuje, da inovacije niso izključno domena visokotehnoloških centrov, temveč rezultat dolgotrajne razvojne in podjetniške vizije. Za našo regijo, ki si želi pospešiti prehod v gospodarstvo z najvišjo dodano vrednostjo, je prisotnost takšnega podjetja neprecenljiv kapital.
Kje je regija na področju inovativnosti, katere dosežke na tem področju v zadnjih letih bi izpostavili?
Pomurje je inovativna regija. To dokazuje dosedanja praksa, saj so tista podjetja, ki inovirajo in imajo lasten razvoj, uspešna na trgih tako doma kot širše. Regija se s svojimi nagrajenimi inovacijami, tudi »zlatimi« na nacionalnem nivoju, umešča v zlato sredino slovenskega inovacijskega prostora. Več naših inovativnih podjetij je v zadnjih letih uvedlo lastne razvojne oddelke, razvilo nove produkte z višjo dodano vrednostjo in z njimi uspešno vstopilo na zahtevne tuje trge. Ključna konkurenčna prednost regije ni v masi inovacij, ampak v smeri iskanja podjetij z inovacijskim potencialom tudi s pomočjo vsakoletnih razpisov PGZ za inovacije in ustvarjanju podpornega okolja za inovacije. V vseh 25 letih smo na PGZ zbrali 180 inovacij, ki so bile rezultat 481 inovatorjev in inovatork.
Pomurje se vse bolj uveljavlja kot privlačno okolje za znanost, raziskave in razvojne aktivnosti.
Z začetkom letošnjega leta je v Pomurje prišel Inštitut Jožef Stefan, v postopku potrjevanja je projekt podjetniški inkubator Tehnološko kompetenčni park Soboško jezero. Regija je torej privlačna tudi za znanost in raziskave?
Ob koncu lanskega leta se je iz ZIS Pomurje, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen tudi na pobudo PGZ razvil in začel delovati Raziskovalno razvojni Center Pomurje (RRCP), ki spada pod največji državni razvojni inštitut Jožef Stefan in bo okrepil razvoj ter povezoval znanje z gospodarstvom. Prav tako se pripravlja gradnja Tehnološko kompetenčnega parka Soboško jezero z vsemi potrebnimi razvojnimi laboratoriji. Projekt je vreden 6 milijonov evrov in bo financiran iz dogovora za razvoj regije. Naslednja načrtovana faza projekta je še izgradnja Talent centra kot pilotnega projekta za celotno Slovenijo. Omenjena primera jasno potrjujeta, da Pomurje ni več zgolj prostor proizvodnje, temveč se vse bolj uveljavlja kot privlačno okolje za znanost, raziskave in razvojne aktivnosti. Tukaj ne gre zgolj za simbolno prisotnost, temveč ciljno umeščanje raziskovalne infrastrukture, prilagojene potrebam podjetij.
Katere kompetence bodo v regiji najbolj iskane v prihodnjih letih?
V prihodnjih letih bodo v Pomurju najbolj iskane digitalne kompetence, predvsem pri uvajanju digitalizacije in avtomatizacije ter umetne inteligence v podjetja. Iskala se bodo tudi znanja s področja Industrije 5.0 ter znanja vezana na zagotavljanje kibernetske varnosti in digitalnega marketinga. Največji izziv Pomurja ne bo opredelitev kompetenc, temveč usklajevanje izobraževalnega sistema s potrebami gospodarstva, hitra prekvalifikacija obstoječe delovne sile, zadrževanje mladih in privabljanje manjkajočih profilov in talentov od drugod. Ključno ne bo vprašanje, katerih znanj primanjkuje, temveč kako hitro jih bomo sposobni razviti in se jih naučiti.
Regija leži med Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Katere so glavne prednosti in katere glavni izzivi, ki izhajajo iz te lege?
Lega Pomurja na stičišču Avstrije, Madžarske in Hrvaške je ena naših najmočnejših strateških danosti. Gre za tipično obmejno regijo, kjer je razvoj zelo odvisen od sposobnosti povezovanja in sodelovanja. Regija leži v neposredni bližini 20 milijonskega trga. To ustvarja izjemen potencial za čezmejne produkte. Največja neizkoriščena priložnost je odsotnost enotne čezmejne destinacijske zgodbe, skupne blagovne znamke ter usklajenega nastopa na tujih trgih.
Kako ocenjujete sodelovanje med PGZ in podjetji v regiji?
PGZ je edina oblika organiziranosti gospodarstva na ravni celotne Pomurske regije. Zastopamo interese regijskega gospodarstva, svetujemo, informiramo, izvajamo poslovne storitve in javna pooblastila. Prav tako imamo vlogo prve kontaktne točke za gospodarstvo, kar se odraža v visoki stopnji zaupanja podjetij ter stalni dvosmerni komunikaciji. Posebna vrednost že večletnega delovanja je v tem, da na PGZ razumemo potrebe naših podjetij in temu prilagajamo podporo. Poleg upravnega odbora imamo delujočih še pet strokovnih odborov, ki povezujejo strokovnjake iz posameznih področij in podjetij. Zbornica ima izrazito povezovalno vlogo med svojimi člani in tudi širše v regiji, ter močno vlogo pri povezovanju našega gospodarstva z nacionalnimi institucijami, ministrstvi in GZS. Skrbimo tudi za čezmejno in mednarodno povezovanje z že tradicionalnimi B2B srečanji in medsebojnimi obiski gospodarskih delegacij. Sodelovanje med PGZ in podjetji v Pomurju je predvsem usmerjeno v rezultate. To je tudi ključni razlog, da ima zbornica v regiji že trajno dodano vrednost.
Pomursko gospodarstvo bo v naslednjih letih na podlagi razvoja novih panog in koriščenja naravnih danosti ter svoje geostrateške pozicije uspešno, stabilno in za mlade privlačno.
Pomurska regija je najbolj oddaljena regija od Ljubljane, kakšno težo imajo ob upoštevanju tega dejstva za podjetja nasveti in podpora PGZ in sodelovanje PGZ z GZS?
Oddaljenost Pomurja od Ljubljane v neki meri tudi vpliva na konkurenčni položaj naših podjetij, čeprav si želimo, da temu ne bi bilo tako. Zato so podpora in nasveti, ter institucionalna vloga PGZ ter odlično sodelovanje z vsemi strokovnimi službami in združenji na GZS zelo pomembni. Na naši zbornici se trudimo od vsega svojega začetka biti most med regijo in gospodarskim središčem GZS. Za naša podjetja to pomeni, da ni nobenih ovir za dostop do vseh podpornih inštitucij v Ljubljani. Dobro sodelovanje med našo zbornico in GZS je ključno predvsem pri zastopanju interesov regije na nacionalni ravni.
Kakšna je vizija razvoja regije do leta 2030?
Pomursko gospodarstvo bo v naslednjih letih na podlagi razvoja novih panog in koriščenja naravnih danosti ter svoje geostrateške pozicije uspešno, stabilno in za mlade privlačno. Naredili bomo prehod, ki temelji na znanju, inovacijah in koriščenju lokalnih potencialov. Zaključiti moramo ključne regijske projekte: namakanje iz reke Mure, Tehnološko kompetenčni park in Talent center, soboško obvoznico, logistični center Lipovci, začeti z izgradnjo železniške trase Lendava-Lipovci, rekonstrukcijo športnega letališča ter pridobiti manjkajoče srednješolske izobraževalne programe. Za visoko raven kakovosti dela in življenja v naši regiji pa moramo privabiti in zadržati talente s kakovostnimi delovnimi mesti in spodbudnim življenjskim okoljem.
