Shrani za kasnejše branje.Zasavska podjetja, ki imajo rada okolje in ljudi v regiji, pomagajo pri prehodu regije iz premogovništva z vključitvijo v projekte za zeleni prehod in trajnostni razvoj.
Darja Kocbek
Zasavje ima iz Sklada za pravični prehod po sklepu vlade na voljo 74,5 milijona evrov. Ta sredstva so namenjena podpori operacijam na področju energetike, gospodarstva in izobraževanja in preusposabljanja delovne sile. Približno polovico sredstev bo potrebno porabiti do konca leta 2026, drugo polovico pa do konca evropske finančne perspektive, to je do leta 2030, so nam povedali na Regionalni razvojni agenciji Zasavje (RRA Zasavje).
Predelovalne dejavnosti z rudarstvom, energetiko ustvarijo 29,1 % dodane vrednosti celotne zasavske regije, med njimi predelovalne dejavnosti ustvarijo 26,4 % dodane vrednosti (pomen teh med vsemi gospodarskimi družbami je 75-odstoten). Še 18,6 % ustvarijo uprava in obramba, socialno varstvo in zdravstvo, 15,1 % trgovina, gostinstvo, promet, 11,8 % poslovanje z nepremičninami, 9,8 % gradbeništvo, 8,4 % strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (leto 2021).
Pripravila Analitika GZS
Glavni cilj sklada je ublažiti učinek prehoda s financiranjem diverzifikacije in z modernizacijo lokalnega gospodarstva ter ublažitvijo negativnih posledic za zaposlovanje. »Da bi dosegli ta cilj, Sklad za pravični prehod podpira naložbe na področjih, kot so digitalna povezljivost, tehnologije čiste energije, zmanjšanje emisij, obnova industrijskih območij, prekvalifikacija delavcev in tehnična pomoč,« so nam razložili na agenciji RRA Zasavje.
Center za pravični prehod Zasavja že promovira pravični prehod
Večina sredstev bo na voljo prek javnih razpisov. Center za pravični prehod Zasavja, ki so ga ustanovili na RRA Zasavje, že od začetka letošnjega leta promovira pravični prehod med gospodarstveniki in jih informira o priložnostih. »V ta namen smo organizirali že več delavnic, podjetnikom ponujamo tudi individualna svetovanja, hkrati pa s tem seveda zbiramo tudi informacije s terena in jih posredujemo pristojnim ministrstvom z jasnim namenom, da bi prihajajoči razpisi čim bolje naslovili potrebe gospodarstva,« so nam pojasnili na agenciji RRA Zasavje.
Agencija na podlagi Območnega načrta za pravični prehod Zasavja soupravlja pravični prehod skupaj s pristojnimi ministrstvi. Med drugim bo podala tudi mnenja na javne razpise, preden bodo objavljeni. Center za pravični prehod Zasavja tesno sodeluje tudi z GZS Zasavsko gospodarsko zbornico z namenom, da je informiranje podjetnikov, ki so ključni deležnik v pravičnem prehodu, čim učinkovitejše. »Glede na vsebine in ambicije zasavskega gospodarstva smo lahko optimistični glede prvih razpisov Sklada za pravični prehod za gospodarstvenike,« ocenjujejo na RRA Zasavje.
Center za pravični prehod Zasavja med gospodarstveniki promovira pravični prehod in jih informira o priložnostih.
Chipolo lahko pomaga z vključitvijo v zelene in trajnostne projekte
V podjetju Chipolo so nam pojasnili, da lahko pri pravičnem prehodu regije Zasavja iz premogovništva pomagajo tako, da se vključijo v projekte, ki spodbujajo zeleno gospodarstvo in trajnostni razvoj. »To lahko dosežemo s proizvodnjo izdelkov, ki so narejeni iz obnovljivih virov ali z uporabo obnovljive energije pri proizvodnji,« so nam razložili. V Chipolu veliko vlagajo v avtomatizacijo procesov, ki posredno zmanjšujejo število odpadkov pri proizvodnji, in s tem posredno enako skrbijo za nižjo porabo energije. S produkti, ki bi bili tehnološko kompleksni, pa bodo dodali večjo dodano vrednost na zaposlenega in s tem svoj prispevek v stabilnejšo in finančno močnejšo regijo.
BDP na prebivalca regije (13.236 EUR, 2021) je najnižji med dvanajstimi regijami v Sloveniji in je bil za 46,6 % nižji od slovenskega povprečja. Bruto domači proizvod te regije predstavlja 1,4 % BDP-ja Slovenije.
Pripravila Analitika GZS
V podjetju so že izvedli številne ukrepe za zmanjšanje okoljskega vpliva svojih izdelkov. »Produkti so narejeni lokalno in dostavne poti polizdelkov so maksimalno optimizirane. V letu 2020 smo na trg poslali produkt Chipolo Ocean Edition, ki je bil proizveden iz plastike ribiških odpadnih mrež, v tem projektu smo tudi donirali več kot 10.000 ameriških dolarjev za ohranitev oceanov. Smo v razvoju novih produktov, ki bodo uporabljali reciklate,« razlagajo v Chipolu.
V času epidemije se je izkazalo, da je imeti proizvodnjo v Zasavju določena prednost.
Imeti proizvodnjo v Zasavju ima po njihovih besedah določeno prednost, ki se je pokazala v času epidemije covida-19, kajti v nasprotnem primeru bi bili veliko počasnejši in morda jih celo ne bi več bilo tukaj. Na roko jim gre tudi trend selitev proizvodnje iz Azije nazaj v Evropo. »Seveda pa je ključno, kako produkte proizvajamo, le to je mogoče, če so linije popolnoma avtomatizirane, potem je praktično vseeno, kje ta linija stoji. Med drugim pa smo tukaj doma in delati doma, je najlepše,« so nam pojasnili v Chipolu.
Skitti vidi svoj prispevek v zaposlovanju kadrov
Skitti lahko pomaga pri pravičnemu prehodu regije Zasavje iz premogovništva in pri zelenem prehodu nasploh s tem, da še naprej vlaga v zeleno tehnologijo, za kar je skrbel že v preteklosti. »Prav tako smo v pridobivanju certifikata ISO 14001, ki bo organizaciji še dodatno pomagal, da bo bolje izpeljevala svoje okoljske odgovornosti. Svoj prispevek vidimo tudi v zaposlovanju kadrov, ki so odšli iz zasavske regije, ker so imeli znanje, a v Zasavju ni bilo podjetij, ki bi jih potrebovali,« so nam pojasnili v Skittiju.
Pri nakupu novih strojev je eden od pogojev, da proizvajalec ponuja stroj, ki je hkrati energetsko učinkovit in ima podjetje z njegovo uporabo manjši odpad, pravijo v Skitti.
Foto: Skitti
O zeleni tehnologiji so začeli razmišljati s postavitvijo sončne elektrarne v letu 2019. »Takrat smo prvič videli, kako lahko podjetje z izvedbo zelene preobrazbe pomaga k znižanju ogljičnega odtisa. Radi se pohvalimo, da svoje kovinske izdelke obdelamo z energijo, katere skoraj polovica je proizvedena iz obnovljivih virov,« so nam razložili. Prav tako skrbijo, da je njihov tehnološki park redno obnovljen. Pri nakupu novih strojev je eden izmed pogojev, da proizvajalec ponuja stroj, ki je hkrati energetsko učinkovit in ima podjetje z njegovo uporabo manjši odpad. »Razlog, da delamo v Zasavju, je preprost. Tu smo doma in to je naš dom. V Orehovici je bila ustanovljena firma v letu 1965 in da bi obratovali kje drugje kot v občini Zagorje ob Savi, nam ni v interesu. Radi imamo svoje okolje, ljudi in tu bomo ostali,« pravijo v Skittiju.
Polovica energije, ki jo v podjetju Skitti rabijo za obdelavo svojih kovinskih izdelkov, je proizvedena iz obnovljivih virov.
Steklarna Hrastnik z uporabo zelenih tehnologij postavlja prebojne mejnike
Na prehodu na zelene vire energije že dlje časa delajo v Steklarni Hrastnik. Z uporabo zelenih virov v svoji panogi postavljajo prebojne mejnike, vendar tega prehoda v tako energetsko intenzivni industriji, kot je steklarstvo, in v podjetjih s 24-urnim proizvodnim procesom ni mogoče narediti v kratkem času. »Že nekaj let pospešeno dekarboniziramo in sistemsko znižujemo vplive na okolje. Z izvedbo vseh načrtovanih projektov smo že občutno pred energetsko krizo načrtovali, da bomo do leta 2025 tretjino porabe fosilnega goriva nadomestili z zeleno energijo, za 10 odstotkov zvišali energetsko učinkovitost ter za več kot petino znižali svoj ogljični odtis,« so nam pojasnili. Do leta 2030 so si zastavili cilj, da bodo ogljični odtis zmanjšali za 40 odstotkov, do leta 2050 pa želijo postati povsem ogljično nevtralni.
»Energetska in proizvodna učinkovitost ter gospodarna raba virov so predpogoj za uvajanje temeljev krožnega gospodarstva,« pravijo v Steklarni Hrastnik.
Foto: Steklarna Hrastnik
Ker so zavezani trajnostni poti, vlagajo v zeleno energijo, v najnovejšo inovativno tehnologijo za taljenje stekla (hibridna peč, vodik), izboljšujejo energetsko učinkovitost proizvodnih procesov, izkoriščajo odpadno toploto za daljinsko ogrevanje, uporabljajo alternativna goriva, delajo na ekološkem dizajnu produktov (zmanjševanje teže stekla, biomateriali) in na naprednih digitalnih rešitvah z namenom zmanjšati porabo primarnih virov, so nam našteli v Steklarni Hrastnik.
Izvoz blaga zasavske regije je bil v 2022 za 22 % višji kot v 2021 in je znašal 309 mio EUR. Uvoz blaga je bil v tem obdobju za 15,9 % višji in je znašal 466 mio EUR. Izvoz zasavske regije predstavlja 0,5 % celotnega izvoza Slovenije (v letu 2022), uvoz pa 0,9 % celotnega uvoza Slovenije.
Pripravila Analitika GZS
»Energetska in proizvodna učinkovitost ter gospodarna raba virov so predpogoj za uvajanje temeljev krožnega gospodarstva,« pravijo v Steklarni Hrastnik. Njihova investicijska vlaganja sledijo tako strategiji razvoja kot trajnostni usmeritvi. Letos poleti načrtujejo nadaljnje aktivnosti na projektu uporabe vodika kot brezogljičnega energenta, saj bodo izvedli prvo industrijsko proizvodnjo stekla z vodikom v EU.
Pojasnili so nam, da vodik lahko učinkovito nadomesti zemeljski plin pri vseh končnih uporabnikih. Večjo uporabo trenutno omejuje njegova dostopnost oziroma cena, kar pomeni, da je uporaba mogoča le v industrijah, kjer lahko z uporabo vodika ustvarijo dovolj dodane vrednosti, da si pokrijejo visoke investicijske in operativne stroške teh tehnologij. V primeru Steklarne Hrastnik je to premijsko embalažno steklo, ki ima nižji okoljski odtis in za katerega so potencialni kupci v želji po trajnosti pripravljeni plačati več.
Projekt H2GLASS, v katerem sodeluje Steklarna Hrastnik, je trenutno največji projekt v EU v steklarstvu za uporabo vodika na industrijski ravni.
V okviru projekta OPERH2 so na pilotni ravni že postavili in testirali uporabo vodikovih tehnologij za taljenje stekla. »Trenutno smo na področju vodika vključeni v tri mednarodne projekte,« so nam pojasnili v Steklarni Hrastnik. V projektu H2GLASS, v katerem sodeluje 23 partnerjev iz vse Evrope, se lotevajo uporabe vodika za nadomeščanje uporabe zemeljskega plina na industrijski ravni. »V okviru tega projekta načrtujemo industrijsko demonstracijo na visokotonažnih pečeh v obdobju 2023-2024,« so nam razložili. »To je trenutno največji projekt v EU v steklarstvu za uporabo vodika na industrijski ravni. V njegovem okviru želimo ustvariti tehnologijo, ki jo v steklarstvu potrebujemo za uresničitev 100-odstotnega izgorevanja vodika v proizvodnih obratih,« so nam pojasnili v Steklarni Hrastnik.
V zasavski regiji je bilo v letu 2022 registriranih 339 izvoznikov in 753 uvoznikov. Najpomembnejši izvozne države partnerice zasavske regije v letu 2021 so bile: Italija (17-odstotni delež), Nemčija (15-odstotni delež), Poljska (8-odstotni delež), Avstrija (6,3-odstotni delež), Francija (6,1-odstotni delež), Hrvaška (5,2-odstotni delež). Največje uvozne države so bile Nemčija, Italija, Poljska, Avstrija, Srbija.
Pripravila Analitika GZS
V projektu NAHV – Severno jadranska vodikova dolina, v katerem sodelujejo tri države, načrtujejo uporabo vodika v komercialne namene v okviru rednih operacij. V okviru projekta PHOTOSINTH se lotevajo proizvodnje vodika s fotosintezo. Za trajnostni razvoj je Steklarna Hrastnik dobila tudi zlato medaljo EcoVadis.
Dewesoft bo obnovil nekaj starih industrijskih objektov v Trbovljah
Tudi v Dewesoftu so nam pojasnili, da se zelo dobro zavedajo pomena zelenega prehoda za celotno regijo Zasavja. »Kar nekaj starih industrijskih objektov v Trbovljah bomo obnovili, jim dali novo življenje. V prostorih nekdanje Strojne tovarne Trbovlje (STT) na primer gradimo strojni park, kamor želimo preseliti našo orodjarno, v kateri izdelujemo vse kovinske dele naših inštrumentov,« so nam povedali. Ekologiji in trajnostnemu razvoju nameravajo nameniti posebno skrb tudi v tehnološkem parku Mesto Akrobatov, saj bo energetsko učinkovit, pridobival bo zeleno energijo za ogrevanje, hlajenje in izvajanje dejavnosti. Mesto Akrobatov bo brez emisij (toplotne črpalke, čista proizvodnja), energetsko samooskrbno (sončne celice) in delovalo bo na razvoju tehnologij za čisto okolje, napovedujejo v Dewesoftu.
Dewesoft sodeluje v industriji zelenega prehoda na področju vetrnih elektrarn in avtomobilizma.
Foto: Dewesoft
V industriji zelenega prehoda so že zelo vpeti na področju avtomobilizma in vetrnih elektrarn. »Pri slednjih izvajamo monitoring. Gre za trg, ki se hitro širi. V svetu avtomobilizma razvijamo modul za izračun učinkovitosti električnega motorja. Hrvaški Rimac želi zmanjšati izgube energije od baterije do koles, ki so še vedno prevelike. Z našo napravo merijo in računajo izkoristek motorja, medtem ko optimizirajo inverter in motor, da bi bil izkoristek čim večji. Tako lahko rečemo, da smo zelo vpeti na različnih področjih razvoja zelene prihodnosti človeštva,« so nam pojasnili v Dewesoftu.
Dewesoft bo obnovil več starih industrijskih objektov v Trbovljah in jim dal novo življenje.
Na mikro ravni pa so lansko leto v Trbovljah zgradili unikatno parkirno ploščad. Poleg rešitve za parkiranje so s tem pridobili tudi eko otok za odpadke, v bližnji prihodnosti bo objekt opremljen s polnilnicami za električna vozila ter sončno elektrarno. »Razmišljamo tudi, da bi na objekt umestili sončne panele, ki bi poleg proizvodnje energije in dizajna, senčili parkirno ploščad,« so nam povedali v Dewesoftu.