Shrani za kasnejše branje.
Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki začne veljati 28. junija 2025, kot prvi zakon s področja (digitalne) dostopnosti gospodarskim subjektom prinaša določene obveznosti.
Darja Kocbek
Novi predpisi, ki so bili uveljavljeni za povečanje dostopnosti proizvodov in storitev, gospodarskim subjektom prinašajo določene obveznosti. Katere so, so člani Podjetniško trgovske zbornice (PTZ) izvedeli na jesenskem posvetu. Prav tako so izvedeli, da invalidi niso le ljudje na vozičkih, ampak tudi ljudje, za katere tega ni mogoče ugotoviti, ko jih vidimo. To so recimo gluhi. Novi predpisi ne veljajo le za invalide, ampak tudi za druge ljudi, ki jim ovire povzročajo težave. Direktorica PTZ Vida Kožar je pojasnila, da prav tako veljajo za mamice z dojenčki, za nosečnice, za starejše.
Na posvetu, ki ga je organizirala Podjetniško trgovska zbornica, so bili predstavljeni novi predpisi glede dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide.
Barbara Gnilšak, direktorica Pravne službe GZS , je pojasnila, da 28. junija 2025 začne veljati Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI). To je prvi zakon s področja (digitalne) dostopnosti, ki obveznosti glede spoštovanja standardov dostopnosti nalaga tako podjetjem kot zasebnim subjektom. Z njim je Slovenija prenesla v svoj pravni red evropski akt o dostopnosti (EAA). Ta zahteva, da so proizvodi in storitve, ki so ključni za vsakdanje življenje, dostopni invalidom.
Določene tudi izjeme
Ukrepi, ki jih morajo podjetja izvesti, so podrobneje opredeljeni v pravilniku o dostopnosti proizvodov za invalide, o označevanju in postopku ugotavljanja skladnosti. Proizvodi, na katere se pravilnik nanaša, vključujejo: elektronske naprave (telefoni, računalniki, bančni avtomati, plačilni terminali), spletne platforme in storitve (e-trgovina, digitalne storitve), druge proizvode, kjer je zagotovitev dostopnosti nujna za enakopravno uporabo.
Simona Kamšek z direktorata za invalide na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je pojasnila, da ZDPSI določa tudi izjeme glede uporabe, in sicer nekatere vsebine spletišč in mobilnih aplikacij, mikropodjetja, ki zagotavljajo storitve, področje železniškega prevoza. Gospodarski subjekti so dolžni zagotavljati na trgu le proizvode in storitve, ki so v skladu z njim, razen, če prilagoditev zahteva bistvene spremembe samega proizvoda ali storitve ali nalaga nesorazmerno breme. Za skladne z ZDPSI veljajo proizvodi in storitve, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali tehničnimi specifikacijami EU. Za nadzor izvajanja zakona je določen tržni inšpektorat.
Postavljeni so skrajni roki
Evropski akt o dostopnosti uvaja velik obseg prilagoditev, zato bo njegova implementacija postopna. Mag. Irena Možek Grgurevič z direktorata za notranji trg na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je razložila, da je leto 2030 skrajni rok, da ponudniki storitev prenehajo uporabljati nedostopne proizvode, ki so bili že v uporabi pred 28. junijem 2025. Leto 2045 je skrajni rok za ponudnike storitev, da prenehajo uporabljati nedostopne samopostrežne terminale, ki so že bili v uporabi pred 28. junijem 2025. Če bodo terminal morali zamenjati pred tem rokom, bo nov moral že ob zamenjavi izpolnjevati zahteve iz akta.
Irena Možek Grgurevič priporoča branje uvodnih določb evropskega akta o dostopnosti (EAA), saj vsebujejo razlage posameznih določb. Zahteve za prilagoditve so vezane na proizvajalca izdelka, ker o njem največ ve, preostali deležniki v verigi pa jih morajo spoštovati. Proizvajalec mora pripraviti tehnično dokumentacijo, pridobiti oznako CE in podpisati izjavo o skladnosti s harmoniziranimi standardi. Ti so brezplačni, informacije o njih so na voljo na več spletnih straneh (European Disability Forum – EDF, European Telecommunications Standards Institute – ETSI, Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST). Brezplačen vpogled je mogoč na spletni strani https://harmonized.standards.eu.
Pri načrtovanju je treba misliti tudi na neoviran dostop
Saša Galona z direktorata za prostor in graditev na ministrstvu za naravne vire in prostor je razložil, da graditev in uporaba objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost pomeni takšno projektiranje, gradnjo in uporabo objektov, ki omogoča neoviran dostop in njihovo uporabo. To velja za dostope, prehode, povezovalne poti, vrata ter vertikalne povezave (stopnice, klančine, osebna dvigala in druge mehanske dvižne naprave). Opremljeni morajo biti s potrebno signalizacijo in opremo za nemoteno gibanje, komunikacijo in orientacijo.
Za skladne z ZDPSI veljajo proizvodi in storitve, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali tehničnimi specifikacijami EU.
Graditev pomeni projektiranje in gradnjo na način, ki zaradi prilagoditve v poznejši fazi omogoča, da se brez posega v izpolnjevanje drugih bistvenih zahtev in brez nesorazmernih stroškov objekt prilagodi potrebam uporabnikov. To po besedah Saša Galona v praksi pomeni, da ni potrebno vgraditi dvigala, mora pa biti predviden prostor za njegovo naknadno vgradnjo.