Shrani za kasnejše branje.
Trend rasti slovenske elektroindustrije se je po rekordnih pandemskih letih umiril, vendar predvidevanja za leto 2024 nakazujejo nadaljnjo rast sektorja. Udeleženci Dneva slovenske elektroindustrije, ki se je na GZS odvijal konec avgusta, so izpostavili tudi izzive trajnostnega poslovanja podjetij.
Sebastjan Šik, Korporativno komuniciranje GZS, foto: Tadej Kreft
»Kot industrija smo še vedno lokomotiva, ki vleče: 1,2 % rast glede na -0,3 % skrčenje slovenskega gospodarstva ni slab rezultat. Še vedno pa je izziv, kako izboljšati dodano vrednost na zaposlenega oziroma povečati produktivnost,« je dejal predsednik upravnega odbora dr. Miha Bobič na Dnevu elektroindustrije, ki ga vsako leto organizira Zbornica elektroindustrije pri GZS.
»Kriza evropske, predvsem nemške avtomobilske industrije, kamor slovenska elektroindustrija pretežno izvaža, že vpliva na poslovanje tudi slovenskih podjetij, če sklepamo po občutni upočasnitvi gospodarske rasti v prvi polovici leta. To bi moral biti jasen signal vladi, da je potrebno končno razbremeniti gospodarstvo,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
O trendih v slovenski elektroindustriji so razpravljali: Tomaž Berginc iz ETI Elektroelement, Aleksandra Lepenik iz ELPRO Lepenik, dr. Miha Bobič iz Danfoss in dr. Ladislav Grad iz podjetja FOTONA.
Čisti prihodki od prodaje v elektroindustriji so v letu 2023 dosegli vrednost 8,4 milijarde EUR, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 54.880 EUR in še vedno zaostaja za povprečjem Slovenije in predelovalne industrije. »Panoga slovenske elektroindustrije je v 2023 ponovno doživela razburljivo leto. Na poslovanje je vplivalo več različnih okoliščin: situacija v evropskem avtomobilskem sektorju, energetska kriza in delno tudi znižanje cen surovin, podaljševanje roka dobav polproizvodov iz Azije zaradi preusmeritve ladijskega tovora po daljši poti, ponekod nižje povpraševanje itn. Obenem pa je bilo veliko podjetij v panogi prizadetih v obširnih poplavah lanskega poletja,« je izpostavila direktorica GZS – Zbornice elektroindustrije Andreja Hlišč in ocenila, da se je trend rasti po rekordnih pandemskih letih umiril, vendar so predvidevanja za leto 2024 previdno pozitivna in nakazujejo nadaljnjo rast sektorja.
Panoga slovenske elektroindustrije je v 2023 ponovno doživela razburljivo leto,« je poudarila Andreja Hlišč, direktorica GZS – Zbornice elektroindustrije.
Visoke cene energentov, stagnacija v evro območju, deindustrializacija, razvojno in tehnološko zaostajanje Evrope, zahodni protekcionizem in spreminjaje dobaviteljskih verig, vse to so izzivi, ki posredno vplivajo na poslovanje slovenskih podjetij, je izpostavil profesor ekonomije dr. Jože P. Damijan in dodal, da evropska industrija doživlja trendno upadanje proizvodnje zaradi energetske krize in krize v Nemčiji. EU je stagnacijo doživela predvsem po trojnem šoku v letu 2022: vojni v Ukrajini in energetski krizi ter inflaciji. Vse to vpliva na evropsko konkurenčnost, ki zaostaja za ZDA in Kitajsko tudi na področju razvoja in tehnologije.
Na okrogli mizi z naslovom Trendi v slovenski elektroindustriji so govorniki med drugim govorili tudi o trendih na področju trajnostnega poslovanja podjetij. Evropska direktiva namreč uvaja koncept trajnostnega dizajna, kar pomeni, da morajo proizvodi zagotavljati čim višjo stopnjo ponovne uporabe. To bo za podjetja izziv, s katerim se bodo morali soočiti v bližnji prihodnosti.
Tomaž Berginc iz ETI Elektroelement je glede problematike splošnega pomanjkanja kadrov dejal, da v njihovem podjetju delajo dolgoročno in sistematično, izkoristili pa so tudi dnevne migrante, ki so se naveličali vožnje v Ljubljano. Glede poslovanja je relativno optimističen, čeprav je izpostavil večjo rast plač v primerjavi s produktivnostjo.
Aleksandra Lepenik iz ELPRO Lepenik se je dotaknila mikrodokazil kot preproste rešitve za prilagajanje kadrov na nove kompetence. Izpostavila je tudi prepad v znanju računalništva, ki nastaja med slovenskimi in otroki v drugih državah, saj je Slovenija ena redkih držav, kjer informatika ni obvezni predmet v osnovi šoli. Dotaknila se je tudi pretirane regulacije, ki ni le slovenski, ampak evropski problem, kar dela Evropo nekonkurenčno.
Dr. Miha Bobič iz Danfossa je omenil premajhno zanimanje študentov za inženirske poklice. Izpostavil je deglobalizacijo kot trend vračanja proizvodnje iz Azije v Evropo, predvsem na vzhod. Pri tem je izpostavil Češko kot zmagovalko na področju tujih neposrednih investicij, medtem ko je Slovenijo opisal kot poraženca zaradi nekonkurenčne davčne politike.
Dr. Ladislav Grad s podjetja FOTONA je omenil krizo na Kitajskem, o čemer se morda manj govori, vpliva pa na prodajo slovenskih izvoznikov na ta trg. Tudi on se je obregnil ob pretirano regulativo, ki v določenih primerih celo omejuje ali blokira inovacije, kot je to na področju medicinske tehnologije, iz katere izhaja njegovo podjetje.
Dan elektroindustrije se je zaključil s predstavitvijo prejemnikov letošnjih zlatih regijskih priznanj za inovacije iz panoge elektroindustrije: Gorenje, Iskraemeco, Elgoline, Mahle Electric Drives Slovenija in ETI Elektroelement. Na dogodku so tradicionalno otvorili razstavo »Inovativna elektroindustrija«, kjer inovatorji iz panoge predstavljajo svoje nagrajene inovacije.
