Shrani za kasnejše branje.
Prehranska dopolnila postajajo vse pomembnejši del sodobnih prehranskih navad, hkrati pa ostajajo predmet številnih zakonodajnih in strokovnih razprav. Njihova vloga, varnost in regulacija so v ospredju tako na evropski kot nacionalni ravni, ob vse večjem zanimanju potrošnikov. Razumevanje njihovega namena in uporabe je ključno za uravnotežen pristop k prehrani in zdravju.
Tamara Srdarev Smole, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, GZS
Kaj so prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila so po svoji definiciji živila, katerih namen je dopolnjevanje običajne prehrane. Gre za koncentrirane vire vitaminov, mineralov ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo na trg v odmerjenih oblikah. Namenjena so uporabi pri sicer zdravem prebivalstvu, kadar je prehransko ravnovesje vzpostavljeno, vendar zaradi različnih dejavnikov – kot so prehranske navade, življenjski slog ali povečane potrebe – z običajno prehrano ne zagotovimo zadostnega vnosa določenih hranil, ki so potrebna za normalno delovanje organizma.
Pomembno je poudariti, da so prehranska dopolnila regulirana živila, za katera velja splošna živilska zakonodaja ter posebna zakonodaja, ki ureja področje prehranskih dopolnil. Prehranska dopolnila predstavljajo povsem ločen segment z drugačnim namenom uporabe kot zdravila.
Foto: Depositphotos
Njihova osnovna vloga je dopolnjevanje običajne prehrane z vitamini, minerali in drugimi snovmi, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje organizma, kadar prehranski vnos ne zadošča. Ne uporabljajo se za zdravljenje ali preprečevanje bolezni, temveč za podporo prehranskemu ravnovesju, pogosto v okviru dolgotrajne in redne uporabe, kar je bistvena razlika v primerjavi z zdravili, ki se praviloma uporabljajo časovno omejeno in ob bolezenskem stanju. Prav zato pri prehranskih dopolnilih ni ustrezno zahtevati farmacevtske kakovosti, saj prehrana po naravi ni absolutno konstantna. Določena nihanja v vnosu hranil so normalna in lahko v posameznih primerih tudi koristna, na primer pri uravnavanju vnosa železa.
- Trg prehranskih dopolnil v Evropi beleži stabilno rast, trendi pa se odražajo tudi na slovenskem trgu.
Na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij zato menimo, da zakonodajni pristopi, ki brišejo mejo med živili in zdravili, zanemarjajo dejansko raven tveganja in vodijo v neupravičeno medikalizacijo živil, kar ni skladno z namenom in temeljnimi načeli živilske zakonodaje.
Rast, nadzor in odprta zakonodajna vprašanja
Trg prehranskih dopolnil v Evropi beleži stabilno rast, trendi pa se odražajo tudi na slovenskem trgu. Po podatkih evropskega združenja Association of the European Self-Care Industry (AESGP) in neodvisnih tržnih analiz se vrednost evropskega trga povečuje za približno 7–8 % letno, kar kaže na vse pomembnejšo vlogo prehranskih dopolnil v sodobnih prehranskih navadah ter v vsakdanji skrbi za ustrezno prehransko ravnovesje. Med ključnimi trendi izstopajo naraščajoče povpraševanje po personalizirani prehrani, izdelkih rastlinskega izvora, rešitvah za dobro počutje ter podpori zdravju prebavil. Med izzivi sektorja pa ostajajo relativno nizka zvestoba potrošnikov posameznim blagovnim znamkam, zakonodajni izzivi ter hitro spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov.
Aktualni zakonodajni, nadzorni in tržni izzivi sektorja prehranskih dopolnil na nacionalni in evropski ravni so zaznamovali začetek Konference o prehranskih dopolnilih, ki jo je organizirala Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS). Dogodek z naslovom »Prehranska dopolnila v prelomnem času: zakonodaja, potrošniki, znanost in prihodnji izzivi« je združil ključne deležnike sektorja ter ponudil celosten pogled na trenutno stanje in prihodnje usmeritve. V ospredju razprav so bila zakonodajna dogajanja na ravni EU in Slovenije ter nadzor nad trgom.
- Na regulativnem področju se pričakujejo nadaljnji ukrepi, med drugim dopolnitev oglaševalskih sporočil z jasno navedbo, da prehranska dopolnila niso zdravila, ter uvedba obvezne prve prijave za nove izdelke in spremembe receptur.
Zdravstveni inšpektorat je v letu 2025 v okviru rednih, izrednih in kontrolnih pregledov ugotovil, da je bilo največ neskladnosti zaznanih na področju uporabe zdravstvenih trditev, pri čemer je med opravljenimi nadzori prevladoval izredni nadzor (55 %). Le v dveh primerih je bilo dejansko ugotovljeno, da prehranski dopolnili nista bili varni, ker sta vsebovali nedovoljene sestavine. Takšni primeri praviloma zadevajo proizvode, ki se ne bi smeli uvrščati med prehranska dopolnila. Ugotovitve tako potrjujejo, da so prehranska dopolnila na slovenskem trgu varna. Podatki tako ne dajejo opore splošnim izjavam o njihovi nevarnosti, ki se občasno pojavljajo v javnosti ali v razpravah odločevalcev.
Osrednji govorec konference, Patrick Coppens, direktor evropskega združenja Food Supplements Europe, je poudaril, da se sektor prehranskih dopolnil v Evropi sooča z zahtevnimi zakonodajnimi razpravami, predvsem glede najvišjih dovoljenih ravni vitaminov in mineralov ter obravnave posameznih sestavin. Opozoril je, da bi predlagane spremembe lahko pomembno vplivale na sestavo izdelkov, njihovo dostopnost, inovacije in konkurenčnost podjetij. Zato je ključno, da prihodnje odločitve temeljijo na znanstvenih dokazih, oceni tveganja in načelu sorazmernosti ter da se nadaljuje odprt dialog med državami članicami, stroko in industrijo.
Ti izzivi se odražajo tudi na nacionalni ravni, kjer so po uveljavitvi sprememb Zakona o varni hrani in krmi (ZVHK) zakonodajni pritiski še izrazitejši. Kljub določenim pozitivnim premikom, doseženim v fazi amandmajskih sprememb, so v sprejeti različici zakona ostali ukrepi, ki za ponudnike na slovenskem trgu pomenijo nesorazmerno administrativno in konkurenčno breme. Med njimi posebej izstopa prepoved brezplačne delitve prehranskih dopolnil, ki slabša konkurenčni položaj slovenskih podjetij v primerjavi z drugimi državami članicami ter hkrati omejuje pravico potrošnikov do informirane izbire. Dodatno skrb vzbuja tudi širjenje nadzora na področja zdravstvene in lekarniške dejavnosti, ki so že urejena s specialno zakonodajo, zato ostaja ključno zagotavljanje strokovne podpore podjetjem ter aktivno in argumentirano sodelovanje v zakonodajnih postopkih.
Foto: Depositphotos
Med vplivom na zdravje in novimi pravili igre
Hkrati pa področje prehranskih dopolnil ostaja tesno povezano z vprašanji javnega zdravja. Črevesni mikrobiom ima pomembno vlogo pri prebavi, delovanju imunskega sistema, presnovi in splošnem počutju, njegovo ravnovesje pa je mogoče podpirati s probiotiki, prebiotiki in postbiotiki. V Sloveniji se prehranska dopolnila pogosto uporabljajo, pri čemer imajo lekarne in farmacevti pomembno vlogo pri zagotavljanju njihove varne in informirane uporabe, kakovost in varnost izdelkov pa se spremljata tudi z raziskovalnimi projekti.
V tem kontekstu se na regulativnem področju pričakujejo tudi nadaljnji ukrepi, med drugim dopolnitev oglaševalskih sporočil z jasno navedbo, da prehranska dopolnila niso zdravila, ter uvedba obvezne prve prijave za nove izdelke in spremembe receptur. Pri tem ima Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS) pomembno vlogo povezovalnega mostu med industrijo in zakonodajalci pri spremljanju zakonodajnih sprememb ter zagotavljanju pravočasnega odzivanja v sodelovanju s svojimi člani.