Shrani za kasnejše branje.Razvoj gre v smeri povečanja uporabe recikliranih vlaknin, novih procesov proizvodnje celuloze, uvajanja koncepta krožnega dizajna in alternativnih virov surovin.
Barbara Perko
»Razvoj v papirni in papirno predelovalni industriji se usmerja predvsem v optimizacijo materialov in procesov ter v poudarjanje okoljske odgovornosti. V sodobnem kontekstu embalaže ne obravnavamo več zgolj z vidika oblike in grafične podobe, temveč se osredotočamo na celovite embalažne rešitve. Te zajemajo analizo dobavnih verig tako našega podjetja kot tudi naših strank z namenom iskanja prihrankov, optimizacije in ustvarjanja dodane vrednosti za obe strani,« pojasnjujejo v DS Smith Slovenija.
Prizadevajo si za inovacije na različnih segmentih trga, kar vključuje razvoj novih embalažnih rešitev in tehnologij, »še posebej na področju spletnega trgovanja (e-commerce) in zamenjave plastične embalaže oziroma notranje zaščite s kartonskimi alternativami. Na ta način se panoga prilagaja spreminjajočim se potrebam trga, hkrati pa prispeva k trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja«.

Panoga se prilagaja spreminjajočim se potrebam trga in hkrati prispeva k trajnostnemu razvoju in ohranjanju okolja.
Foto: DS Smith
K razvoju embalažnih papirjev, ki so še vedno v porastu, stremijo tudi v Goričanah, obenem pa ohranjajo »odlično kvaliteto farmacevtskih papirjev, po katerih je še vedno dokaj normalno povpraševanje«.
Cene industrijskih proizvodov za prodajo na domačem trgu so v dejavnosti proizvodnje papirja in izdelkov iz papirja v letu 2022 porasle za 27 %, za prodajo na tujem trgu pa za 47 % v primerjavi s predhodnim letom. Visoke cene industrijskih proizvodov ostajajo tudi v prvih dveh mesecih, saj so na domačem trgu medletno višje za 21 %, na tujem trgu za 32 %.
Pripravila Analitika GZS
Papirji z antimikrobno zaščito
»Razvoj smo usmerili v izdelavo papirja za digitalni tisk. Tako smo se v Radeče papir novi uspešno pozicionirali kot certificirani dobavitelj papirja z zaščitami za HP Indigo, v Muflonu pa smo razvili folije za laserski in kapljični tisk,« povedo v Radeče papir novi in Muflonu. »Prav tako smo se usmerili v razvoj papirjev z antimikrobno zaščito. V segmentu papirja z zaščitami smo razvili svoj antibakterijski papir, prav tako pa tudi v segmentu pisarniškega programa papirjev. Skupaj s svetovno poznano tiskarno bankovcev smo skupaj razvili tudi antimikrobni papir njihove blagovne znamke. Tudi v tem primeru gre za papir z zaščitami, kot tudi za pisarniški papir.«
Poudarjajo, da je papir za bankovce najzahtevnejši za izdelavo. »Pri tem ima vsak papir, ki ga izdelujemo, še svoje, zelo specifične zahteve. V letošnjem letu se lahko pohvalimo z obsežno proizvodnjo papirja za bankovce. Glede novosti pa želimo izpostaviti vgradnjo kostumiziranih planšet za dokumentni papir z visoko zaščito. Vgradnja planšet je zahtevala prilagoditev tehnologije, kostumzirane planšete pa pomenijo veliko dodatno zaščito za dokumente. Pohvalimo se lahko tudi, da ta zahteven produkt, ki ga vgradimo v papir, izdelujemo v podjetju Muflon.«
Poudarek je na krožnosti procesov
Papirna industrija že sedaj v mnogočem sledi smernicam zelenega prehoda, uporablja predvsem naravne surovine, velik del energije pridobi iz obnovljivih virov, izdelki so večinoma reciklabilni. Papirno predelovalna industrija je bolj čezsektorska, z večjo raznolikostjo uporabljenih materialov in proizvedenih izdelkov, pojasni David Ravnjak, direktor Inštituta za celulozo in papir. Razvoj panoge nadaljuje to usmeritev z bistveno večjim poudarkom na krožnosti procesov, nadaljnjem zmanjševanju rabe svežih surovin in energije ter posledični optimizaciji proizvodnih procesov.
Pri proizvajalcih papirja in izdelkov iz papirja se je v prvem četrtletju 2023 poslabšal kazalnik zaupanja in je bil za 13 o.t. nižji kot v prvem četrtletju 2022. V prvem četrtletju 2023 so se najbolj poslabšala izvozna naročila. Ob sedanjem proizvodnem ritmu bi bila proizvodnja pri proizvajalcih papirja in izdelkov iz papirja zagotovljena za 2,5 meseca.
Pripravila Analitika GZS
»Z vidika pridobivanja surovin to pomeni premik v smeri novih procesov proizvodnje celuloze – tako imenovane biorafinerije, kjer bo poleg celuloze proces dal še vrsto drugih uporabnih produktov, kot so na primer lignin, lesni ekstraktivi, polisaharidi, aromatske spojine, ki jih je možno uporabiti kot surovine v drugih industrijskih procesih. Z vidika same proizvodnje papirja gre razvoj v še dodatno povečanje uporabe recikliranih vlaknin in obvladovanje vseh izzivov (tehnoloških in kakovostnih), ki jih to prinaša s seboj. Poleg tega se razvijajo in na trg uvajajo nove vrste papirja z izboljšanimi ali dodanimi funkcionalnimi lastnostmi (npr. barierni papirji). Vedno bolj se v celoten sistem uvaja koncept krožnega dizajna (»circularity by design«), kjer zasnova končnega izdelka upošteva čim več vidikov krožnega življenjskega cikla izdelka, to pa posledično vpliva na celotno verigo vrednosti vključno z izbiro surovin in energentov ter z ravnanjem z izdelkom po njegovi uporabi,« našteje.
Potencial alternativnih virov surovin
Na pomenu pridobivajo alternativni viri surovin. Ti so danes neizkoriščeni oz. predstavljajo odpadek v kakšni drugi panogi. Ravnjak pojasnjuje, da zato vedno večji pomen pridobiva kakovostno ločevanje in čiščenje snovnih tokov, ki jih potem želimo ponovno uporabiti.
Na inštitutu veliko delajo na področju alternativnih surovin za proizvodnjo papirja. Od leta 2015 so na laboratorijski ravni analizirali več kot 50 različnih vrst rastlinske biomase, ki vsebuje celulozo in lignin (t.i. lignocelulozna biomasa) in je trenutno neizkoriščena ali negativno vpliva na biodiverziteto. Pri nekaterih skupinah biomase je potencial velik, a za zdaj ni ustrezne proizvodne infrastrukture, ki bi omogočala več kot samo pilotno proizvodnjo in uporabo.
Potencial nekateri alternativnih surovin je velik.
Na inštitutu lahko skoraj vsako biomaso, ki vsebuje vsaj 30 % celuloze, pretvorijo v papir. Cilj je uporaba biomase s čim višjo vsebnostjo celuloze. »Na podlagi lastnosti celuloze, pridobljene iz posamezne vrste biomase, in na podlagi želenih lastnosti gotovega papirja, določimo ustrezno recepturo, ki zagotavlja optimalno proizvodnjo in ustrezno kakovost izdelka, proizvedenega na našem pilotnem stroju. Kot najbolj primerne surovine za takšno uporabo so se do sedaj izkazale invazivne tujerodne rastline (japonski/češki dresnik, kanadska/orjaška zlata rozga, navadna robinija), odpadna stebla paradižnika, odpadne vreče iz jute, miskantus, žagovina … Ob tem je potrebno dodati, da poleg proizvodnje papirja testiramo tudi druge načine uporabe celuloze iz alternativnih virov, kot sta na primer vlivanje in izdelava penjenih materialov,« našteje.
.jpg)
Na Inštitutu za celulozo in papir veliko delajo na področju alternativnih surovin za proizvodnjo papirja.
Foto: arhiv Inštituta za celulozo in papir
Ostanki iz agroživilske industrije
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto so se na inštitutu posvetili obravnavi ostankov iz agroživilske industrije (suhi čebulni luskolisti, olupki granatnega jabolka, oljčni listi in vejice). Ti so zanimivi zaradi visoke vsebnosti celuloze in fenolnih spojin, uporabnih v industriji bioaktivnih snovi oziroma v proizvodnji biopolimerov. Inštitut aktivno sodeluje z domačimi in tujimi podjetji pri razvoju aplikacij za uporabo modificiranega lignina in nanoceluloze na področju proizvodnje papirja in embalaže.
V 2022 so proizvajalci iz papirja in izdelkov iz papirja beležili za tretjino višje prihodke od prodaje kot leta 2021 (na domačem trgu za 18 %, na tujem trgu za 37 %). V prvih dveh mesecih 2023 se je nominalna rast prihodka od prodaje v tej dejavnosti znižala na 1 %.
Pripravila Analitika GZS
Inštitut je eden redkih tovrstnih inštitutov v srednji Evropi, ki izvaja celo paleto različnih storitev tako za papirno kot tudi druge industrije. Opažajo povečano povpraševanje po izvajanju vrednotenja izdelkov z vidika omenjenih kriterijev. Podjetjem nudijo strokovno pomoč tako pri sledenju omenjenim zahtevam kot tudi z izdelavo ocene oz. izdajo strokovnih mnenj in certifikatov o primernosti papirnih in embalažnih izdelkov za uporabo v živilski industriji, o njihovi reciklabilnosti in biorazgradljivosti,« pove Ravnjak.
.jpg)