Shrani za kasnejše branje.
Kakšen je trenutni status prenosa tehnologij in intelektualne lastnine v Sloveniji, katere so pomanjkljivosti ter kateri primeri dobre prakse iz tujine nam lahko služijo kot navdih za izboljšanje slovenskega sistema?
Nina Vrabelj, GZS, Strateški razvoj
Prenos tehnologij in upravljanje z intelektualno lastnino sta ključna dejavnika za gospodarski razvoj in konkurenčnost podjetij v sodobnem globaliziranem gospodarstvu. Slovenija kot članica Evropske unije in del mednarodnega trga ni izjema. Kljub številnim prizadevanjem in določenim uspehom na tem področju pa ostaja še veliko izzivov, ki jih je treba nasloviti.
Status prenosa tehnologij v Sloveniji
Prenos tehnologij v Sloveniji se odvija predvsem preko raziskovalnih institucij, univerz in tehnoloških parkov. Ključne ustanove, kot so Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Institut Jožef Stefan in Nacionalni inštitut za biologijo, imajo vzpostavljene pisarne za prenos tehnologij (TTO – Technology Transfer Office), ki pomagajo raziskovalcem pri komercializaciji njihovih inovacij. Kljub temu pa je dejanska komercializacija raziskovalnih dosežkov še vedno na nizki ravni.
Eden glavnih razlogov je pomanjkanje učinkovite povezave med akademsko sfero in industrijo. Podjetja pogosto ne poznajo raziskovalnih zmogljivosti in tehnologij, ki so na voljo na univerzah in raziskovalnih inštitutih, hkrati pa raziskovalci ne poznajo potreb industrije. Zato potencialno koristne tehnologije ostajajo neizkoriščene, namesto da bi bile implementirane v gospodarstvo.
Upravljanje z intelektualno lastnino
Intelektualna lastnina je bistvena za zaščito inovacij in spodbujanje njihovega trženja. V Sloveniji obstajajo zakonodajne osnove za zaščito intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, modeli in avtorskimi pravicami. Vendar pa podjetja, še posebej mala in srednje velika (MSP), pogosto nimajo dovolj znanja in sredstev za učinkovito upravljanje s svojo intelektualno lastnino. Posledično številne inovacije niso ustrezno zaščitene, kar zmanjšuje njihovo tržno vrednost in konkurenčno prednost.
Komercializacija raziskovalnih dosežkov je v Sloveniji še vedno na nizki ravni.
Poleg tega je v Sloveniji še vedno premalo zavedanja o pomembnosti licenciranja kot sredstva za širjenje in komercializacijo tehnologij. Medtem ko so velike multinacionalke dobro seznanjene s to prakso, se slovenska podjetja pogosto zanašajo na lastne raziskave in razvoj, namesto da bi raziskovala možnosti za licenciranje obstoječih tehnologij, ki bi jim lahko prinesle hitrejšo rast in konkurenčne prednosti.
Primeri dobrih praks v tujini
Da bi izboljšali stanje na področju prenosa tehnologij in intelektualne lastnine v Sloveniji, je smiselno pogledati primere dobrih praks v tujini. Eden izmed takšnih primerov je OGR Torino. Gre za inovativen center v Torinu, ki je bil preoblikovan iz nekdanjih železniških delavnic v sodoben tehnološki in kulturni hub. OGR se osredotoča na povezovanje umetnosti, kulture, podjetništva in tehnologije ter deluje kot katalizator za prenos tehnologij in inovacij v različnih industrijah. Pomemben del njegove strategije je sodelovanje z mednarodnimi partnerji, kot je Techstars, s katerimi skupaj izvaja pospeševalne programe za startupe. Ti programi ponujajo podporo podjetnikom pri razvijanju njihovih idej v poslovne modele, omogočajo dostop do financiranja in povezovanje z investitorji.
V okviru OGR Torino deluje tudi platforma Talent Garden, ki upravlja s prostori za sodelovanje in organizira dogodke za skupnost. Ta partnerstva omogočajo OGR Torino, da postane osrednja točka za inovacije in raziskave, saj povezuje lokalne in mednarodne startupe, raziskovalne inštitute, korporacije in vlagatelje. OGR Torino ponuja tudi specializirane programe, kot so tisti za pametno mobilnost in umetno inteligenco, ki jih izvajajo v sodelovanju z vodilnimi univerzami in raziskovalnimi centri, kot je Politecnico di Torino.
Slovenija potrebuje bolj strukturirane programe, ki bi podjetjem pomagali pri upravljanju z intelektualno lastnino in zaščiti njihovih inovacij.
OGR Tech, tehnološka veja OGR, je namenjena razvoju novih tehnologij in vključuje različne akterje, kot so startupi, scaleupi, korporacije in raziskovalni centri. OGR Tech podpira startupe pri hitrem razvoju in širitvi njihovih inovacij s svojo infrastrukturo in dostopom do globalne mreže strokovnjakov. Njihov cilj je ustvariti »mostove« med lokalnimi talenti in globalnimi trgi, s čimer prispevajo k rasti italijanskega inovacijskega ekosistema.
Nekdanje železniške delavnice v Torinu so postale sodoben tehnološki in kulturni hub.
Foto: Nina Vrabelj
OGR Torino je tako odličen primer, kako lahko kulturna in industrijska dediščina postaneta platforma za sodobne inovacije in podjetništvo, kar je pomemben model, ki bi ga lahko Slovenija upoštevala pri razvoju lastnih strategij za prenos tehnologij in podporo inovacijam.
Drug pomemben primer je Wood K Plus v Avstriji, kompetenčni center, ki se osredotoča na raziskave in razvoj na področju lesne industrije. Wood K Plus združuje raziskovalne institucije, industrijska podjetja in univerze za razvoj inovativnih rešitev na področju materialov in tehnologij, povezanih z lesom. Njihov pristop vključuje sodelovanje z različnimi sektorji, vključno z avtomobilsko industrijo, gradbeništvom in pohištveno industrijo, kar omogoča prenos znanja in tehnologij v različne industrijske panoge. Wood K Plus aktivno sodeluje z industrijskimi partnerji pri prenosu tehnologij iz laboratorijev v industrijsko proizvodnjo. To vključuje sodelovanje v skupnih raziskovalnih projektih, kjer podjetja in raziskovalne ustanove delijo znanje, tehnologijo in izkušnje za razvoj novih izdelkov in procesov. Center ponuja tudi storitve na področju testiranja in certificiranja novih materialov, kar omogoča podjetjem hitrejšo implementacijo inovacij.
Eden izmed ključnih dejavnikov uspeha Wood K Plus je njihova sposobnost povezovanja raziskovalnega dela z realnimi potrebami industrije. To dosegajo preko rednih posvetovanj s svojimi industrijskimi partnerji, s čimer zagotavljajo, da so raziskave usklajene s tržnimi potrebami in izzivi. Poleg tega Wood K Plus ponuja storitve svetovanja na področju intelektualne lastnine, kar omogoča partnerjem zaščito njihovih inovacij in lajša licenciranje novih tehnologij.
Wood K Plus je uspešno integriral raziskave in industrijo, kar je privedlo do številnih uspešnih prenosov tehnologij in komercializacij novih materialov. Njihovo delo na področju trajnostnih rešitev in naprednih materialov ima pomemben vpliv na izboljšanje konkurenčnosti evropske lesne industrije. V prihodnosti Wood K Plus načrtuje nadaljnje širitve svojih raziskovalnih dejavnosti, zlasti na področjih, kot so digitalizacija proizvodnih procesov in razvoj pametnih materialov, ki se prilagajajo okoljskim spremembam.
Model delovanja Wood K Plus bi lahko služil kot navdih za Slovenijo, kjer bi podobni centri lahko podpirali inovacije v lokalnih industrijah ter prispevali k trajnostnemu razvoju in globalni konkurenčnosti. Podobno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami, univerzami in industrijskimi partnerji bi lahko znatno izboljšalo prenos tehnologij in povečalo ekonomski učinek raziskav.
Ekipa Strateškega razvoja se je v Torinu seznanila z delovanjem OGR.
Foto: Nina Vrabelj
Kaj manjka v Sloveniji?
Kljub naporom, ki so bili vloženi v spodbujanje prenosa tehnologij in upravljanja z intelektualno lastnino, Slovenija še vedno zaostaja za vodilnimi državami v tem pogledu. Ena izmed glavnih pomanjkljivosti je pomanjkanje integriranega pristopa, ki bi združeval raziskovalne institucije, industrijo in vlado v enoten ekosistem. Poleg tega bi bilo potrebno izboljšati dostopnost informacij o obstoječih tehnologijah in možnostih za njihovo komercializacijo.
Slovenija potrebuje bolj strukturirane programe, ki bi podjetjem pomagali pri upravljanju z intelektualno lastnino in zaščiti njihovih inovacij. To vključuje povečanje zavedanja o pomenu intelektualne lastnine, pa tudi zagotavljanje dostopa do ustreznih pravnih in svetovalnih storitev. Raziskovalne institucije in univerze bi morale bolj aktivno sodelovati s podjetji, da bi prepoznale njihove potrebe in prilagodile svoje raziskovalne dejavnosti tržnim zahtevam.
Potrebujemo integriran pristop, ki bi združeval raziskovalne institucije, industrijo in vlado v enoten ekosistem.
Priložnosti za prihodnost
Da bi Slovenija izkoristila svoj inovacijski potencial, je nujno potreben prehod iz obstoječega modela prenosa tehnologij v bolj integriran in proaktiven pristop. Vzpostavitev regionalnih inovacijskih središč, podobnih OGR Torino, bi lahko prispevala k boljšemu povezovanju med raziskovalci in podjetji. Prav tako bi bilo koristno okrepiti in razširiti izvajanje obstoječe Nacionalne strategije za intelektualno lastnino do leta 2030, ki že vključuje nekaj ukrepov za ozaveščanje, podporne storitve in finančne spodbude za podjetja, ki vlagajo v inovacije.
Poleg tega je ključno spodbujanje kulture sodelovanja med različnimi deležniki, vključno z javnim in zasebnim sektorjem ter nevladnimi organizacijami. Tovrstno sodelovanje lahko vodi do ustvarjanja novih poslovnih priložnosti, izboljšanja konkurenčnosti slovenskih podjetij na globalnem trgu in povečanja dodane vrednosti domačega gospodarstva.
Prenos tehnologij in učinkovito upravljanje z intelektualno lastnino sta temeljni sestavini uspešnega in inovativnega gospodarstva. Čeprav Slovenija že ima določene mehanizme in infrastrukturo za podporo tem procesom, je potrebnega še veliko dela za dosego ravni, ki jo vidimo v nekaterih naprednejših tujih praksah. Z uvedbo strateških ukrepov, izboljšanjem sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in industrijo ter večjo osredotočenostjo na upravljanje z intelektualno lastnino lahko Slovenija postane pomemben igralec na področju inovacij in tehnologij v Evropi.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je vključena v projekt RTIT (Knowhow Communities for Accelerating RTI Transfer in the Danube Region), ki se osredotoča na pospeševanje prenosa raziskav, tehnologije in inovacij v Podonavski regiji. Ključni cilji tega projekta so izboljšanje inovacijskega potenciala malih in srednje velikih podjetij (MSP) na področju materialov in materialnih tehnologij, krepitev sodelovanja med MSP in RTI partnerji ter vzpostavitev omrežij za prenos znanja.
GZS sodeluje pri razvoju in pilotiranju orodij za pospešitev prenosa tehnologij, vzpostavljanju skupnosti znanja ter podpira komercializacijo RTI prek upravljanja z design managementom. Projekt, ki vključuje 11 partnerjev iz različnih držav, prispeva k trajnostnemu razvoju ter krepi odpornost MSP v evropskih vrednostnih verigah. S sodelovanjem v projektu RTIT si GZS prizadeva izboljšati podporne mehanizme za slovenska podjetja, da bi ta lažje dostopala do inovacijskih virov in se bolje povezovala z raziskovalnimi institucijami ter drugimi podjetji v regiji.
GZS je tudi vključena v Enterprise Europe Network (EEN), kjer podjetja podpiramo pri premagovanju izzivov na področju raziskav, razvoja in komercializacije inovacij, kar prispeva k večji konkurenčnosti slovenskih podjetij na globalnem trgu. Prav tako pa ozaveščamo mlade o pomenu intelektualne lastnine v okviru projekta IP ENJOY(!)ER.
