Shrani za kasnejše branje.
Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT) so pred dvema letoma uvedli štiri nove izbirne predmete na področju trajnosti in zelenega prehoda.
Darja Kocbek
Čeprav fakultete in univerze v Sloveniji v svoje izobraževalne programe vključujejo vedno več trajnostnih vsebin, je strokovnjakov s specializiranimi znanji na tem področju še vedno malo. Trenutno znanja večinoma pridobivajo na strokovnih usposabljanjih, ki jih ponujajo različne domače in tuje institucije, pojasnjuje Teodor Prosen, vodja trajnostnega poslovanja in poslovne odličnosti pri Telekomu Slovenije.
V podjetju se po njegovih besedah zavedajo, da je izobraževanje vseh zaposlenih na področju trajnosti pomembno. »Razvijamo interne strokovnjake ter skozi vse leto izvajamo različna usposabljanja in delavnice, da bi zaposlene seznanili z najnovejšimi trendi in najboljšimi praksami na tem področju. Hkrati jih spodbujamo k aktivnemu prispevanju k trajnostnemu poslovanju,« pravi Teodor Prosen.
Izvedli so obvezno e-izobraževanje na temo trajnostnega razvoja
Za vse zaposlene so v Telekomu Slovenije izvedli obvezno e-izobraževanje na temo trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Za vodje so organizirali poglobljene delavnice, s katerimi so pridobili znanje s področja ESG in vloge vodij pri implementaciji trajnostnih praks za uspešnost poslovanja podjetja. Posebno pozornost namenjajo vključevanju trajnostnih ciljev v strategijo in merjenju napredka pri njihovem doseganju.
Na trgu dela je še vedno premalo strokovnjakov s specializiranimi znanji, opaža Teodor Prosen. Foto: Bojan Puhek
»Zaznavamo, da je na trgu dela še vedno (pre)malo strokovnjakov s specializiranimi znanji. Še posebej redki so kandidati, ki združujejo tehnično znanje in razumevanje trajnostnih poslovnih modelov,« razlaga Teodor Prosen. V podjetju se po njegovih besedah zavedajo pomena sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami pri oblikovanju izobraževalnih programov in ostalih vsebin. Dijakom in študentom omogočajo opravljanje praktičnega usposabljanja ter jim nudijo pomoč pri raziskovalnih nalogah. »S fakultetami, institucijami in strokovnimi združenji sodelujemo pri organizaciji delavnic, predavanj in študijskih projektov, ki obravnavajo tudi trajnostne teme. Ob tem sodelujemo na strokovnih dogodkih in okroglih mizah o trajnostnih tematikah in naših dobrih praksah s področja zelenega prehoda in trajnosti,« našteva Teodor Prosen.
Kemijske in tehniške vsebine so zavezane trajnostnemu razvoju
Vsi diplomanti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT), razen magistra profesorja kemije, ki je usposobljen za pedagoški poklic, so izobraženi za delo na področju trajnosti in zelenega prehoda. »Z vsakoletnim posodabljanjem vsebin predmetov na vseh študijskih programih skrbimo tudi za posodobitev na področju trajnosti in zelenega prehoda pri vseh strokovnih predmetih. Kemijske in tehniške vsebine so zavezane trajnostnemu razvoju in izobraževanje na teh področjih še toliko bolj. Vsi učitelji na UL FKKT se tega zavedamo in ves čas vnašamo elemente trajnostne kemije ali tehnologije v svoje predmete, tako obvezne kot izbirne,« pojasnjuje Vesna Kranjc, tajnik UL FKKT.
Poleg tega so v okviru projekta ULTRA Univerze v Ljubljani (UL za trajnostno družbo) pred dvema letoma na visokošolskem študijskem programu Kemijska tehnologija, katerega diplomanti se večinoma zaposlijo v podjetjih, uvedli štiri nove izbirne predmete na področju trajnosti in zelenega prehoda: Osnove trajnostne kemije, Zelene tehnologije v sodobni družbi, Obnovljivi viri in surovine in Načrtovanje trajnostnih kemijskih produktov.
Tudi študenti prepoznavajo pomembnost trajnostnih pristopov
Prvega si po pojasnilih Vesne Kranjc izbirajo tudi študenti drugih prvostopenjskih študijskih programov UL FKKT. »Sami študenti prav tako prepoznavajo pomembnost trajnostnih pristopov, tako da so izbirni predmeti s teh področij v glavnem zelo dobro obiskani. Uvajamo tudi nekatere temeljitejše prenove študijskih programov, pri čemer sledimo aktualnim trendom na področjih trajnosti v kemijski in sorodnih industrijah,« razlaga.
Novih študijskih programov v zadnjih letih na UL FKKT niso uvedli, saj je to dolgotrajen proces in predvsem je pomembno, da so »klasični« profili kemikov, biokemikov, kemijskih inženirjev, inženirjev tehniške varnosti in kemijskih tehnologov po končanem študiju na programih z dolgoletno tradicijo in dobro zaposljivostjo opremljeni s temeljnimi znanji svoje stroke in z njimi povezanimi trajnostnimi vsebinami.
Študenti prepoznavajo pomembnost trajnostnih pristopov. Izbirni predmeti s teh področij so zelo dobro obiskani.
V pripravi je magistrski program na področju trajnostne kemije in tehnologije
»Smo pa tudi v procesu priprave novega magistrskega študijskega programa na interdisciplinarnem področju trajnostne kemije in tehnologije. Za strokovnjake iz podjetij, ki želijo v tej smeri nadgraditi svoje znanje in veščine, izvajamo krajše izobraževalne programe v obliki mikrodokazil za tehnološke kadre v industriji in mikrodokazil za projektne in industrijske odločevalce. Prav tako izvajamo ta izobraževanja tudi za učitelje v srednjih šolah. Ta izobraževanja smo v 2024 in 2025 izvedli v okviru pilotnega projekta ULTRA, glede na njihovo uspešnost pa jih nameravamo ponujati zainteresiranim v okviru sheme mikrodokazil UL, ko bo ta oblikovana,« razlaga Vesna Kranjc.
UL FKKT dobro sodeluje tudi s podjetji. Na vseh študijskih programih v okviru predavanj pri obstoječih predmetih vabijo k sodelovanju strokovnjake iz prakse, da študentom omogočijo vpogled v konkretno problematiko, ki se pojavlja v laboratorijih in proizvodnji v podjetjih. »To je že večletna dobra izkušnja, s katero bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Študenti opravljajo praktično usposabljanje in lahko tudi zaključna dela v podjetjih, kjer se v praksi srečajo z zelenim prehodom v kemiji in kemijski tehnologiji. Zelo se nam zdi tudi pomembno, da pri vsaki temeljitejši prenovi študijskega programa ali uvedbi novega študijskega programa preverimo interes in potrebe po določenih znanjih pri najbolj vidnih zaposlovalcih naših diplomantov,« pojasnjuje Vesna Kranjc.
Vsi učitelji na UL FKKT vnašajo elemente trajnostne kemije ali tehnologije v svoje predmete, tako obvezne kot izbirne. Foto: arhiv FKKT
Tako so na primer na začetku letošnjega leta izvedli anketo in nato konec januarja še sestanek z zaposlovalci inženirjev kemijske tehnologije pred prenovo visokošolskega študijskega programa Kemijska tehnologija, ki je v teku. Iz gospodarstva so bili prisotni predstavniki GZS in podjetij Krka, Lek Sandoz, Novartis in Kansai Helios.
»Predstavniki zaposlovalcev so med drugim poudarili, da bi bilo dobro povečati obseg praktičnega usposabljanja, kar smo pri prenovi upoštevali. Strinjali so se, da so predlagani izbirni strokovni moduli v zadnjem semestru študija, eden od njih se imenuje Trajnostne tehnologije in materiali, smiselni in ustrezno naslavljajo specializacijo diplomantov Kemijske tehnologije na področjih, ki so potrebna v slovenski kemijski in farmacevtski industriji,« pojasnjuje Vesna Kranjc.
UL FKKT je pri prenovi študijskega programa upoštevala željo zaposlovalcev za povečanje obsega praktičnega usposabljanja.
Ključni kazalniki uspešnosti so razpršeni po različnih oddelkih
V Ljubljanskih mlekarnah je za upravljanje s trajnostjo odgovoren oddelek korporativnega komuniciranja in družbene odgovornosti. Ker so ključni kazalniki uspešnosti razpršeni po različnih oddelkih, to ne pomeni, da so trajnostna znanja skoncentrirana izključno v tem oddelku, pravi Maja Kalan, vodja korporativnega komuniciranja in družbene odgovornosti. Tako imajo na primer v proizvodnji, marketingu, oskrbovalni verigi, odkupu mleka sodelavce, ki imajo med svojimi odgovornostmi vodenje trajnostnih projektov.
Letos bodo v Ljubljanskih mlekarnah za 12 zaposlenih izvedli interaktivno delavnico Climate Fresk, pravi Maja Kalan. Foto: arhiv Ljubljanske mlekarne
Model upravljanja so zasnovali po zgledu skupine Lactalis, ki skrbi za koordinacijo na globalni ravni, saj so tudi trajnostne zaveze sprejete na ravni skupine. »Če govorimo o kadrih, to seveda pomeni, da sodelavci potrebujejo znanja s področja trajnosti v energetiki, logistiki, odkupu mleka, nabavi in sorodnih področjih,« pojasnjuje Maja Kalan.
Kadre v Ljubljanskih mlekarnah usposabljajo znotraj skupine Lactalis, posežejo pa tudi po izobraževanjih, ki so na voljo na slovenskem trgu. Ponudba se zadnja leta povečuje in kakovost izboljšuje, vsekakor pa je to področje, ki se še razvija. »Naše sodelovanje z zunanjimi institucijami je v zadnjem času usmerjeno predvsem v deljenje dobrih praks s področja trajnosti slušateljem. Primer dobre prakse usposabljanja znotraj skupine Lactalis je Climate Fresk. Gre za mednarodno prepoznano licenčno izobraževalno orodje, ki temelji na znanstvenih ugotovitvah o podnebnih spremembah. Gre za interaktivno delavnico, ki je zasnovana tako, da udeležencem pomaga razumeti ključne izzive, povezane s podnebnimi spremembami, kot jih opisuje poročilo IPCC,« razlaga Maja Kalan.
Kot vodja korporativne družbene odgovornosti se je najprej udeležila delavnice, nato pa še izobraževanja, po katerem je postala usposobljena za samostojno izvajanje omenjene delavnice. V letošnjem letu jo bodo izvedli za 12 zaposlenih v Ljubljanskih mlekarnah.
V Ljubljanskih mlekarnah so trajnostna znanja razpršena po različnih oddelkih, saj za izpolnjevanje trajnostnih zavez potrebujejo znanja z različnih področij.
Izobražujejo strokovnjake za spodbujanje trajnostnega razvoja v industriji
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani izobražujejo in usposabljajo strokovnjake, ki so ključni za spodbujanje trajnostnega razvoja v industriji. Strokovnjaki za energetsko učinkovitost se osredotočajo na optimizacijo rabe energije v proizvodnih procesih, stavbah in sistemih. Inženirji za obnovljive vire energije se ukvarjajo z razvojem in integracijo rešitev za izrabo sončne, vetrne, geotermalne in druge obnovljive energije. Strokovnjaki za krožno gospodarstvo razvijajo procese in produkte z manjšo porabo virov in manjšim vplivom na okolje. Inženirji za sistemsko inženirstvo in digitalizacijo podpirajo trajnostne preobrazbe s podatkovno podprtimi rešitvami in pametno avtomatizacijo. Strokovnjaki s področja naprednih proizvodnih tehnologij podpirajo nove trajnostne vidike, digitalne »pametne« procese, adaptivne tehnologije in čiste proizvodne procese.
Med izstopajoče profile kadrov, ki jih izobražujejo in usposabljajo na fakulteti za strojništvo, sodijo še raziskovalci in razvojni inženirji s področja naprednih materialov, zlasti reciklabilnih in okoljsko prijaznih materialov, ter raziskovalci in razvojni inženirji s področja naprednih konceptov konstruiranja, zlasti pametnih, lahkih in samo-obnavljajočih struktur. »Ti profili so vključeni v študijske programe, ki že v izhodišču povezujejo temeljno tehnično znanje z aktualnimi izzivi trajnostnega razvoja,« pojasnjujejo na fakulteti za strojništvo.
Na potrebe industrije in družbe, ki jih prinaša zeleni prehod, so se odzvali tako, da so v zadnjih letih okrepili več študijskih in dodatnih izobraževalnih programov z močno trajnostno komponento. Med njimi izpostavljajo prenovljene študijske programe »Strojništvo«, razširitev strokovnih seminarjev in izbirnih predmetov s poudarkom na krožnem gospodarstvu, energetski učinkovitosti, uporabi okolju prijaznih materialov in digitalizaciji za trajnostno proizvodnjo ter programe vseživljenjskega učenja z osredotočenostjo na konkretne trajnostne izzive.
Strokovnjaki iz podjetij v predmetnike vnašajo aktualne industrijske izzive in prakse
»Sodelovanje z gospodarstvom je temelj našega delovanja. Na področju zelenega prehoda in trajnosti sodelujemo s podjetji na več načinov,« pojasnjujejo na strojni fakulteti. V priprave predmetnikov in vsebin izobraževanj vključujejo strokovnjake iz podjetij, ki vanje vnašajo aktualne industrijske izzive in prakse. Študenti in mentorji fakultete sodelujejo pri skupnih raziskovalno-razvojnih projektih. Na področjih, kot so energetski pregledi, trajnostna proizvodnja, analiza življenjskega cikla, študenti v podjetjih opravljajo strokovne prakse in projektno delo. Za zaposlene v podjetjih fakulteta organizira prilagojene izobraževalne programe s poudarkom na trajnostnih tehnologijah, digitalizaciji in zeleni transformaciji. »S tem ustvarjamo most med akademskim znanjem in potrebami gospodarstva v prehodu na trajnostno prihodnost,« razlagajo na strojni fakulteti.
Želijo si ljudi, ki znajo okoljske zahteve povezati z ekonomskimi učinki
Jože Colarič, predsednik uprave Krke, rad poudari, da so krkaši ključen dejavnik doseganja rezultatov skupine Krka. In tako je tudi v primeru trajnosti. Na to se je navezal tudi član uprave David Bratož, ki je v upravi odgovoren za razvoj trajnostnosti, in povedal: »V Krki se zavedamo, da je uspešna uresničitev zelenega prehoda mogoča le z visoko usposobljenimi strokovnjaki, ki poleg tehničnega znanja razumejo širši kontekst trajnostnega razvoja. Ko iščemo kadre, si želimo predvsem ljudi, ki imajo poleg strokovne podlage razvite tudi projektne in sistemske kompetence, sposobnost celovitega razumevanja proizvodnih procesov ter znanje povezovanja okoljskih zahtev z ekonomskimi učinki«.
V Krki po besedah Davida Bratoža potrebujejo strokovnjake, ki znajo tehnične rešitve učinkovito povezati s trajnostnimi cilji. Ker je takšnih profilov na trgu pogosto premalo, so vzpostavili lasten sistem notranjega usposabljanja, ki vključuje delavnice, spletna izobraževanja, e-učilnice in izmenjavo trajnostnih znanj znotraj projektnih timov. »Ena izmed naših dobrih praks je razvoj kompetenc v okviru interdisciplinarnih projektov, kjer zaposleni iz različnih oddelkov sodelujejo pri snovanju in uvajanju trajnostnih rešitev. Tako se znanje aktivno prenaša znotraj podjetja, hkrati pa krepimo zavedanje, da je trajnostna naravnanost skupna odgovornost vseh zaposlenih, ne le specializiranih služb.« pojasnjuje David Bratož.
_JPG.jpg)
Ena dobrih praks Krke je razvoj kompetenc v okviru interdisciplinarnih projektov, poudarja David Bratož. Foto: arhiv Krka
Za uspešno vpeljavo trajnostnih strategij v Krki redno razvijajo tudi temeljne trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko razmišljanje, inovativnost, medosebne in komunikacijske veščine ter etično odločanje. Pomemben poudarek namenjajo tudi vsebinam, povezanim z učinkovito rabo energije in sodobnimi tehnologijami, ki omogočajo zmanjševanje okoljskega odtisa.
V Krki so vzpostavili lasten sistem notranjega usposabljanja in izmenjave trajnostnih znanj.
»Aktivno sodelujemo z izobraževalnimi ustanovami, zlasti z naravoslovno-tehničnimi, kemijsko in farmacevtsko fakulter ter biotehniškimi fakultetami, kjer študentom omogočamo opravljanje praks, vključevanje v raziskovalne projekte, mentorsko vodenje zaključnih nalog in reševanje konkretnih izzivov iz industrije. Vključeni smo tudi v vsebinske razprave o razvoju študijskih programov, saj želimo prispevati k boljši povezanosti akademskega znanja s potrebami gospodarstva,« razlaga David Bratož.
Dostop do kakovostnih kadrov je ključna strateška prednost
V Leku, članu skupine Sandoz, se zavedajo, da je strateški in proaktivni pristop k razvoju kadrov ključen za dolgoročno uspešnost podjetja. V sodobnem gospodarskem okolju postaja sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in širšim družbenim okoljem vse pomembnejše pri iskanju, prepoznavanju in razvoju talentov.
Zgodnje prepoznavanje perspektivnih posameznikov je del proaktivnega pristopa, ki ga izvajajo v Leku, članu skupine Sandoz. Foto: arhiv Lek, Sandoz
»V Leku se zavedamo, da je dostop do kakovostnih kadrov ena ključnih strateških prednosti v hitro razvijajočem se farmacevtskem okolju. S programom TechBEAT mladim omogočamo neposredni stik z našimi strokovnjaki, tehnologijami in delovnimi procesi ter jim predstavimo širok spekter poklicev, ki sestavljajo našo organizacijo. To nam omogoča tako zgodnje prepoznavanje perspektivnih posameznikov kot tudi krepitev temeljev za oblikovanje stabilne in strokovno usposobljene kadrovske baze,« je ob zaključku dogodka TechBEAT povedal glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc.
V okviru programa TechBEAT dobijo perspektivne dijakinje in dijaki slovenskih srednjih šol neposreden vpogled v delovanje farmacevtske industrije. Udeleženci se soočijo s tehnično-naravoslovnim izzivom, povežejo s priznanimi strokovnjaki, pridobijo praktične izkušnje in dobijo vpogled v mednarodno farmacevtsko okolje.