Shrani za kasnejše branje.Nova metodologija prinaša spremembe, ki se bodo dotaknile vseh uporabnikov.
Darja Kocbek, Barbara Perko
S prihodnjim letom bo v veljavo stopila nova metodologija obračuna omrežnin za električno energijo. »Nov tarifni sistem, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 2024, naj bi uporabnike spodbudil k optimizaciji distribucijskega in tudi širše elektroenergetskega sistema. Namen je v razbremenitvi omrežja v času, ko je le to najbolj obremenjeno, v smislu porabe električne energije in moči,« pravi Roman Ponebšek, direktor Gospodarsko interesnega združenja distribucije električne energije (GIZ DEE). »Uporabnik bo lahko svoj odjem prilagajal, tako po moči kot po porabljeni električni energiji in s tem privarčeval. Nova metodologija prinaša spremembe, ki niso zgolj ekonomski, zakonodajni in tehnološki izziv, temveč tudi družbeni, ki se bo dotaknil vsakega uporabnika, pa naj bo to gospodinjstvo ali poslovni odjemalec. Le-ta tako zahteva celovit pristop pri osveščanju.«
»Elektroenergetsko omrežje, predvsem distribucijsko, je hrbtenica zelenega prehoda. Evropska zakonodaja zato elektrooperaterjem nalaga, da si prizadevajo za stroškovno učinkovito vključevanje razpršenih virov proizvodnje v sistem in tudi novih bremen, ki izvirajo iz vse večje uporabe toplotnih črpalk in elektrifikacije prometa, ter učinkovito uporabo obstoječa omrežja in učinkovito načrtovanje potrebnega razvoja omrežij,« pojasnjujejo na Agenciji za energijo. Razogljičenje energetskega sektorja zajema tudi spremembe v rabi energije. Agencija za energijo mora tako z določanjem tarif za uporabo omrežij elektrooperaterjem omogočiti pogoje za prilagajanje odjema in čim bolj učinkovito rabo omrežij. To ne pomeni samo optimiranje trenutnih stroškov rabe omrežij, saj bo odjemalec s svojim ravnanjem lahko vplival tudi na bodoče stroške, ki so povezani z naložbami v razvoj omrežij.
Že majhne spremembe navad lahko prispevajo k premikanju konic iz obdobja, ko je omrežje bolj obremenjeno, v obdobje, ko je manj obremenjeno.
Odjemalce želijo spodbuditi k prilagajanju odjema
V naslednjih 10 letih naj bi potrebovali štiri milijarde evrov za razvoj in rekonstrukcije omrežij, izhaja iz NEPN-a. To je več kot dve milijardi evrov več kot do zdaj. Ti stroški se večinoma pokrivajo z omrežnino. Z zniževanjem teh stroškov lahko hkrati omogočimo obsežnejše vključevanje obnovljivih virov v sistem in podpremo elektrifikacijo drugih sektorjev porabe energije (promet, toplota).
»In prav temu sledi prenova obračuna omrežnine. Nove tarife za uporabo omrežja bodo namreč z večjim časovnim razlikovanjem, močnejšimi cenovnimi signali in postopnim uvajanjem dodatnega zaračunavanja presežne moči odjemalce spodbudile k učinkovitejši rabi omrežja oziroma prilagajanju svojega odjema. Ob tem pa nova metodologija obračuna stimulira tako zamenjavo energentov za potrebe ogrevanja (toplotne črpalke) in tudi elektrifikacijo prometa. Spodbuja optimalnejše naložbe v individualne sončne elektrarne v kombinaciji s hranilnikom, kar lahko omogoči možnost priključitve več posameznih sončnih elektrarn oziroma se zmanjša odstotek zavrnjenih vlog za soglasje za priključitev, ki je v nekaterih distribucijskih omrežjih že kar velik. Nov obračun omrežnine je torej eden izmed nujnih ukrepov na poti k uresničitvi ciljev zelenega prehoda, kot ga je zastavila država v okviru NEPN,« pojasnjujejo na agenciji.
Časovnih blokov z različno tarifno postavko bo čez leto pet, znotraj dneva so trije časovni bloki, strošek za uporabo omrežja v posameznem časovnem bloku pa je odvisen od obremenjenosti omrežja.
Dve sezoni in novi časovni bloki
Nova metodologija uvaja nove časovne bloke in dve sezoni. »Novi časovni bloki predstavljajo obdobje znotraj dneva in so določeni ločeno za višjo in nižjo sezono ter delovni dan in dela prost dan. Znotraj vsakega dneva bodo trije časovni bloki, torej eden več kot do sedaj (VT in MT). Najcenejši časovni blok znotraj dneva bo časovno izenačen z dosedanjo nižjo (MT) tarifo, torej bo trajal od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Čez dan pa bomo namesto ene tarife (do sedaj višje, VT tarife) imeli obdobje najvišje in obdobje srednje obremenitve omrežja in s tem bo povezana tudi cena oziroma višina tarifne postavke omrežnine v posameznem časovnem bloku,« razložijo na Agenciji za energijo.
Najdražji bo časovni blok 1, ki nastopi zgolj v višji sezoni, v obdobju, ko je glede na podatke elektrooperaterjev omrežje najbolj obremenjeno. Najcenejši časovni blok je časovni blok 5, ki nastopi zgolj v nižji sezoni.
Z novim obračunskim aktom so bili določeni časovni bloki za leto 2024
Leto bo razdeljeno na mesece, ki tvorijo višjo sezono, in sicer november, december, januar in februar, ter mesece, ki tvorijo nižjo sezono – marec, april, maj, junij, julij, avgust, september in oktober. Za vsak dan se bo na podlagi ur konične obremenitve sistema določilo ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve.
Dogovorjena in presežna obračunska moč
Nova metodologija razlikuje tudi med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo. »Elektrooperater bo za vsakega odjemalca določil dogovorjeno obračunsko moč glede na njegovo uporabo omrežja v preteklem obdobju. Končni odjemalec pa bo lahko tako določeno obračunsko moč po potrebi spreminjal in tako na podlagi spremljanja in spreminjanja svojih navad vplival na strošek uporabe omrežja,« pravijo na agenciji.
Sprememba, ki bo stopila v veljavo naslednje leto, je tudi večja stroškovna obremenitev tarifnih postavk za moč. Po novem bodo tako tarifne postavke za moč bolj stroškovno otežene kot tarifne postavke za energijo v primerjavi z dosedanjo delitvijo stroškov omrežja. V dosedanji delitvi je namreč bil večji del stroškov omrežja porazdeljen na tarifne postavke za energijo.
Kaj to pomeni za podjetja?
»Nova metodologija obračunavanja omogoča večjo časovno razlikovanje tarif ter dinamično prilagajanje obračunske moči procesnim spremembam in s tem ponuja več možnosti za prilagajanje odjema tistih industrijskih odjemalcev, katerih proizvodni procesi so časovno prilagodljivi v primerjavi z obstoječo metodologijo. Nadalje, v kombinaciji z novim uveljavljenim modelom trga, ki omogoča deljeno dobavo (več dobaviteljev/agregatorjev na priključnem mestu končnega odjemalca), omogoča optimizacijo stroškov na način, da industrija izkoristi prednosti dinamičnih cen dobave energije za del proizvodnega procesa, ki je z vidika porabe specifičen ob ustrezni prilagoditvi obračunske moči v časovnih blokih, kjer dobava cenejše energije prinaša večjo korist kot obvladovanje stroškov omrežnine zaradi koničnih obremenitev (npr. dobava energije bo zaradi vse večjega deleža OVE lahko čez dan nižja kot ponoči),« o tem, kaj to pomeni za industrijske odjemalce odgovarjajo na agenciji. »Nova metodologija tudi izenačuje aktivni odjem z objekti za shranjevanje energije za prevzemno predajnim mestom z upravljavci tovrstnih objektov, ki so neposredno priključeni na sistem in jim s tem omogoča enakovreden položaj pri sodelovanju v sistemskih storitvah oziroma pri sodelovanju na trgu. Pri industrijskih odjemalcih, katerih proizvodni proces ni prilagodljiv, pa nudi večje prihranke pri omrežnini v primerjavi z obstoječo metodologijo pri naložbah v proizvodnjo iz OVE, posebej še v kombinaciji s hranilniki.«
»V vsakem primeru je nov način obračuna za podjetja zagotovo pomembna sprememba, na katero se bodo morala dobro pripraviti, tako v smislu določanja dogovorjene moči kot prilagajanja odjema v novih časovnih blokih, vse z zasledovanjem cilja optimizacije stroškov,« poudarja Roman Ponebšek iz GIZ DEE.
Velika večina uporabnikov že ima napredne merilne naprave
Za odjemalce bo nadziranje porabe postalo še bolj pomembno. »Večji poslovni odjemalci imajo prav gotovo že sedaj dostop do trenutnih podatkov o porabi, kar jim omogoča nadzor nad njihovo porabo električne energije. Manjši odjemalci ter gospodinjski odjemalci lahko svoj profil porabe že spremljajo preko spletnega portala mojelektro.si,« spomnijo na agenciji.
Podjetja se bodo morala na spremembo dobro pripraviti, da bodo čim bolj optimizirala stroške.
Na spletnem portalu mojelektro.si bo tudi prikazan izračun dogovorjene obračunske moči, odjemalec pa bo lahko tudi spreminjal dogovorjeno obračunsko moč. Po podatkih agencije ima 92 % uporabnikov na distribucijskem sistemu napredno merilno napravo, večina teh naprav pa tudi omogoča zajem 15-minutnih merilnih podatkov. V primeru, da odjemalec nima merilne naprave, ki omogoča evidentiranje 15-minutnih meritev, se obračunska moč določi glede na priključno moč iz soglasja za priključitev, prevzeta energija pa se bo obračunala glede na izmerjeno energijo. Aktualnost določenih časovnih blokov bodo odjemalci lahko preverili na spletnih straneh Agencije za energijo in spletnih straneh oz. portalih elektrooperaterjev.
Foto: Depositphotos
Obračunsko moč bo mogoče prilagoditi večkrat letno
Uporabniki bodo lahko spreminjali dogovorjeno obračunsko moč, kar je smiselno, če se spremenijo navade uporabnika ali če ta aktivno upravlja svoj odjem. »Poslovni odjemalci bodo prav gotovo morali preučiti njihove pretekle konice in ugotoviti, ali lahko tako upravljajo s svojo prihodnjo porabo in znižajo ali prenesejo porabo v drug časovni blok. Pri spremembi dogovorjene moči bo treba vedno upoštevati pravilo, da mora biti v vsakem višjem časovnem bloku enaka ali višja kot v prejšnjem. To poenostavljeno pomeni, da dogovorjena moč v časovnem bloku 2 ne more biti nižja kot v časovnem bloku 1. Enak princip bo veljal tudi za podjetja,« razložijo. Obračunsko moč bo preko spletnega vmesnika nacionalnega podatkovnega vozlišča (spletni portal mojelektro.si) ali neposredno pri elektrooperaterju mogoče prilagoditi večkrat na leto. Dogovorjeno obračunsko moč za uporabnika bo enkrat na leto predlagal elektrooperater na podlagi zgodovine meritev doseženih moči. Sicer pa bo imel odjemalec pravico določiti drugačne dogovorjene obračunske moči.
Če bo odjemalec s priključno močjo nad 43 kW presegel dogovorjeno obračunsko moč, se mu bo presežna obračunska moč pričela obračunavati takoj. Odjemalcem s priključno močjo enako ali manjšo od 43 kW pa se bo pričela obračunavati presežna moč šele leta 2026, razen če bodo s strani elektrooperaterja določeno dogovorjeno moč spremenili.
Za male poslovne odjemalce dveletno prehodno obdobje
»Za skupino t. i. gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev (moč enaka ali manjša od 43 kW) se ne bo spremenilo veliko, saj bo elektrooperater dogovorjeno moč, ki bo podlaga za obračun v posameznem časovnem bloku, določil kot povprečje treh konic odjema električne energije v posameznem časovnem bloku v obdobju zadnje višje sezone. Za to skupino je določeno tudi prehodno obdobje – dve leti po začetku uporabe novega obračunskega akta se tem odjemalcem ne bo obračunala presežna moč, bodo pa na računih obveščeni o prekoračitvah (nad dogovorjeno močjo) oziroma stroških, ki bi jim lahko nastali, če bi se te določbe uporabljale,« poudarjajo na Agenciji za energijo. Po poteku dveletnega prehodnega obdobja, v katerem bodo ustrezno informirani in v katerem bodo svoj profil porabe lahko spremljali prek spletnega portala mojelektro.si, pa se jim bo presežna moč začela zaračunavati. Če pa bodo gospodinjski odjemalci dogovorjeno moč, ki jim jo bo določil elektrooperater znotraj teh dveh let prehodnega obdobja, spremenili, pa se bo zanje akt začel uporabljati v celoti (tudi določbe o obračunu presežne moči).
»Pomembno je zavedanje, da namen reforme ni zgolj zniževanje trenutnih stroškov, temveč naslavljamo sistem kot celoto in dolgoročno. S prilagajanjem odjema in premikanjem konice pa lahko pomembno prispevamo k zniževanju prihodnjih stroškov vzdrževanja in razvoja omrežja, saj bodo elektrooperaterji določene naložbe lahko zmanjšali ali pa vsaj časovno odložili,« pojasnjujejo.
Jeseni bodo znane dokončne tarifne postavke omrežnine za 2024.
Dokončne postavke še niso znane
Kakšne bodo tarifne postavke omrežnine za leto 2024, še ni znano. »Določitev cen je tako kot vpeljava celotnega tarifnega sistema v pristojnosti Agencije za energijo. Ugibanja so nehvaležna, prepričani pa smo, da bo Agencija za energijo zasledovala cilj optimizacije elektroenergetskega omrežja tudi pri določitvi cen,« meni Roman Ponebšek.
Na Agenciji za energijo pravijo, da »trenutno potekajo aktivnosti določitve tarifnih postavk omrežnine na podlagi podatkov iz leta 2022 (stroški, količine, moči), ki bodo javno predstavljeni takoj, ko bo agencija od obeh elektrooperaterjev prejela vse potrebne podatke. Dokončne tarifne postavke omrežnine za leto 2024 bomo lahko izračunali jeseni, ko bodo znani podatki o predvidenih dogovorjenih obračunskih močeh ter prevzetih količinah električne energije za vse uporabniške skupine za leto 2024 in ko bomo določili regulativni okvir za naslednje obdobje oziroma določili upravičene stroške elektrooperaterjev, ki se pokrivajo z omrežnino«.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pričakujejo, da bo sprememba uspešno izpeljana, da se bodo operaterji in uporabniki pripravili na novo obračunavanje in da bodo doseženi vsi cilji, zaradi katerih je bila sprememba potrebna.
Račun za omrežnino bo drugačen
Obračunski del računa, ki se bo nanašal na omrežnino, bo po novem nekoliko razširjen. Prikazoval bo omrežnino za energijo in omrežnino za dogovorjeno moč za več časovnih blokov. V primeru, da bo odjemalčeva dosežena moč višja od dogovorjene obračunske, bo prikazana tudi omrežnina za preseženo moč (oz. bo podana informacija o morebitnih stroških za tiste odjemalce pod 43 kW, ki dogovorjene obračunske moči niso spremenili).
Agencija za energijo z elektrooperaterji in dobavitelji električne energije usklajuje novo obliko računa, ki ga bodo odjemalci prejeli v februarju 2024 za obračun električne energije za januar 2024. Vsi končni odjemalci bodo na računih za omrežnino za junij, julij in avgust informativno obveščeni o dogovorjeni moči za leto 2024 po posameznih časovnih blokih, ki jo bodo lahko po potrebi tudi spremenili.