Prilagoditev procesov in usposabljanje zaposlenih: ključ do uspeha pri uvajanju generativne umetne inteligence

Shrani za kasnejše branje.

Generativna umetna inteligenca (GenUI) hitro spreminja način delovanja podjetij in ustvarja nove priložnosti na trgu.

dr. Franc Bračun, Iniciativa AI4SI pri Združenju za informatiko in telekomunikacije

»Vodič uvajanja umetne inteligence v mala in srednje podjetja v Sloveniji«, ki ga je marca 2023 izdalo Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS, dopolnjuje druga verzija vodiča za uvajanje umetne inteligence v podjetja. Ta daje poseben poudarek GenUI in praktičnim nasvetom, kako se podjetja lahko učinkovito prilagodijo njenemu hitremu razvoju in integrirajo tehnologijo v svoje poslovne modele.

GenUI ni le najnovejši tehnološki trend, temveč revolucija, ki se razvija z izjemno hitrostjo in prekaša mnoge druge inovacije, kot so internet, mobilne naprave in tradicionalna UI. Medtem ko so prejšnje tehnologije omogočile korenite spremembe v načinu interakcije med ljudmi in napravami, GenUI prinaša novo dimenzijo ustvarjanja vsebin in rešitev brez neposrednega človeškega vključevanja. Temelji na modelih, ki se samostojno učijo iz velikih količin podatkov ter ustvarjajo nove informacije in rešitve, kar omogoča povsem nove načine delovanja podjetij.

GenUI prinaša nove izzive za podjetja

Ta gonilna sila že danes preoblikuje poslovne modele in odpira številne nove priložnosti na trgu. Vendar pa to pomeni tudi nove izzive za podjetja, kot so hitra prilagoditev obstoječih sistemov, usposabljanje zaposlenih ter uvajanje novih varnostnih mehanizmov. Pomembno je tudi obravnavanje tveganj, povezanih z etiko in varnostjo podatkov, saj se GenUI modeli lahko v nekaterih primerih napačno obnašajo ali interpretirajo podatke. Zato je nujno, da podjetja skrbno načrtujejo svoje strategije za uvajanje GenUI, hkrati pa upoštevajo njen hiter razvoj.

Eden največjih izzivov, s katerimi se soočajo podjetja, je razkorak med eksponentnim napredkom tehnologije in počasnim prilagajanjem podjetij nanjo. Medtem ko GenUI napreduje z neverjetno hitrostjo, mnoga podjetja zaostajajo zaradi pomanjkanja hitro vzpostavljenih ustreznih procesov, infrastrukture in usposobljenosti zaposlenih. Ta zaostanek predstavlja resno grožnjo njihovi konkurenčnosti, saj podjetja, ki ne sledijo tehnološkemu razvoju, tvegajo izgubo tržnega deleža in stagnacijo v inovacijah.

GenUI prinaša dramatične spremembe na trgu, kar zahteva od podjetij hitrejše prilagajanje operacij in sprejemanje odločitev kot kadarkoli prej. Vodilna podjetja to grožnjo že prepoznavajo in vlagajo v potrebne spremembe, zlasti na področju prilagajanja IT-sistemov, optimizacije poslovnih procesov in usposabljanja zaposlenih za delo z novimi GenUI orodji.

Gen UI zahteva celostno spremembo načina delovanja – tehnološko, organizacijsko in kadrovsko.

Premišljena strategija vlaganja v UI

BCG je v nedavni raziskavi ugotovil, da uspešna podjetja, ki prepoznavajo pomembnost hitrega prilagajanja, uporabljajo premišljeno strategijo vlaganja v UI. Delijo jo na tri glavne segmente:

1. 10 % vlaganj v UI algoritme in metode: Ta segment zajema uvajanje novih UI algoritmov, metod in orodij. Vendar pa predstavlja le majhen del celotnega vlaganja. Podjetja morajo biti previdna, da ne vlagajo preveč samo v tehnologijo UI oz. GenUI, saj brez ustrezne podpore IT sistemov in procesov ter usposobljenih zaposlenih tehnologija ne bo delovala optimalno.


2. 20 % vlaganj v IT infrastrukturo: Prilagoditev IT sistemov, ki omogočajo nemoteno delovanje GenUI rešitev, je ključna. Infrastruktura mora zagotavljati varno in učinkovito delovanje novih tehnologij ter zmanjševati tveganja, kot so izguba podatkov ali vdori.


3. 70 % vlaganj v prilagoditev procesov in usposabljanje zaposlenih: Večina uspešnega uvajanja GenUI temelji na prilagoditvi poslovnih procesov in usposabljanju ljudi. To vključuje spremembo kulture podjetja, kjer se morajo vsi zaposleni, od vodilnih do operativnih, naučiti novih načinov dela in sodelovanja z GenUI ter nenehnega eksperimentiranja z novostmi.

To razmerje vlaganj izhaja iz osredotočenosti uspešnih podjetij na dolgoročne rezultate. GenUI zahteva celostno spremembo načina delovanja, poleg tehnološke še organizacijsko in kadrovsko. Brez jasne vizije integracije tehnologije v obstoječe procese ter usposabljanja zaposlenih za njeno uporabo podjetja tvegajo neuspeh pri uvajanju UI v svoje poslovanje.

Poslovna strategija mora biti jasno definirana

Za uspešno uvedbo GenUI je ključna jasno definirana poslovna strategija, ki jo ta tehnologija podpira. Jasno opredeljeni cilji so bistveni za določanje prioritet, osredotočanje na ključne poslovne rezultate in spremljanje napredka pri uvajanju tehnologije. Podjetja morajo natančno vedeti, kje in kako bo GenUI prispevala k njihovim specifičnim ciljem, saj se tehnologija sama po sebi ne more prilagoditi brez jasne smeri in vizije. To je pomembno tudi za pravilno odločanje o vrsti tehnologije UI, ki je primerna za podjetje. Tehnologij UI je namreč mnogo in so večplastne.

V tej fazi je treba identificirati poslovne procese z največjim potencialom za izboljšave s pomočjo GenUI. Podjetja morajo postaviti merljive cilje, kot so povečanje učinkovitosti, znižanje stroškov, večja personalizacija storitev ali povečanje zadovoljstva strank. GenUI omogoča izboljšave na vseh teh področjih, vendar so jasni cilji ključni za doseganje uspeha, saj usmerjajo uvajanje UI.

Trije pristopi k uvajanju UI

Podjetja pristopajo k uvajanju UI na tri različne načine. Razlikujejo se glede na stopnjo prilagoditve in inovativnosti. BCG jih razvršča v naslednje tri pristope:

1. Uporabi: Prvi korak pri uvajanju GenUI je uporaba že obstoječih rešitev za izboljšanje učinkovitosti trenutnih procesov. To omogoča hitre izboljšave z minimalnimi prilagoditvami procesov. Primeri vključujejo uporabo klepetalnikov, podprtih z UI, kopilotov ali orodij za analizo dokumentov. S temi rešitvami lahko podjetja hitro dosežejo boljše rezultate pri povečanju osebne učinkovitosti pri delu z dokumenti brez večjih tveganj in vlaganj.


2. Preoblikuj: V tej fazi podjetja prilagajajo svoje procese z vključevanjem GenUI za povečanje produktivnosti in optimizacijo operativnih dejavnosti. Spremenijo lahko na primer način zbiranja, analize in interpretacije podatkov za doseganje boljših vpogledov in hitrejših odločitev pri sklepanju pogodb z dobavitelji ali strankami.


3. Inoviraj: Najnaprednejša podjetja uporabljajo GenUI za ustvarjanje popolnoma novih poslovnih modelov, produktov in storitev. To pomeni inoviranje in ustvarjanje novih tržnih priložnosti, ki prej niso bile mogoče brez te tehnologije. Primeri so personalizirane ponudbe za stranke ali novi načini ustvarjanja vsebin.

Vsak od teh pristopov zahteva različno stopnjo vlaganj in prilagoditev, vendar so vsi ključni za uspeh pri uvajanju GenUI. Najbolj naravna pot za podjetja je postopno uvajanje UI: najprej uporaba že obstoječih rešitev na trgu, nato prilagajanje procesov z vključevanjem GenUI in šele po nekaj uspešnih uvedbah ustvarjanje popolnoma novih poslovnih modelov, produktov in storitev s pomočjo GenUI.

Vsi zaposleni morajo pridobiti nova znanja

Eden najpomembnejših vidikov uvajanja GenUI je usposabljanje zaposlenih. GenUI zahteva nova znanja in veščine, ki jih morajo pridobiti vsi zaposleni, ne glede na njihovo funkcijo v podjetju. To vključuje strateško razumevanje pri vodilnih ter praktične spretnosti za delo z GenUI orodji pri operativnih zaposlenih.

Vodje morajo razumeti, kako lahko GenUI prispeva k izboljšanju poslovne strategije in kako vpliva na celotno podjetje, medtem ko morajo operativni zaposleni znati uporabljati GenUI orodja v vsakodnevnih nalogah. Uspeh pri uvajanju tehnologije je tesno povezan z zmožnostjo zaposlenih, da se prilagodijo in obvladajo nova orodja.

Uspešna podjetja pogosto spodbujajo kulturo nenehnega učenja, kjer so vodje ključni zagovorniki sprememb. Zaposlenim omogočajo priložnosti za učenje in razvoj novih znanj, hkrati pa zagotavljajo, da so vsi, od vodilnih do končnih uporabnikov, vključeni v proces sprememb.

GenUI ključni del dolgoročne strategije uspešnih podjetij

GenUI mora biti tesno integrirana v širšo poslovno strategijo podjetja, saj le tako lahko podjetja maksimalno izkoristijo njen potencial. Integracija UI v poslovno strategijo ne prinaša le tehnoloških koristi, temveč povečuje konkurenčne prednosti, spodbuja inovacije in izboljšuje poslovne rezultate. Uspešna podjetja vidijo GenUI kot ključni del svoje dolgoročne strategije za rast in inovacije.

Integracija zahteva tesno sodelovanje med različnimi oddelki, saj se koristi GenUI širijo prek vseh funkcij, od prodaje in marketinga do kadrovskih procesov in razvoja novih produktov. Podjetja morajo zagotoviti, da so vsi oddelki usklajeni pri izvajanju te tehnologije, kar vodi v boljše rezultate in hitrejšo prilagoditev.

Uvajanje GenUI je kompleksen proces, ki zahteva premišljeno strategijo, jasno opredeljene cilje in nenehno prilagajanje. Uspešna podjetja vlagajo ne le v tehnologijo, temveč predvsem v prilagoditev procesov in usposabljanje ljudi. Razumevanje te preobrazbe in njenih vplivov je ključno za konkurenčnost v sodobnem poslovnem okolju.

Podjetja, ki so pripravljena vlagati v svojo digitalno prihodnost in uspešno integrirati GenUI v svoje poslovne modele, bodo ne le izboljšala svojo operativno učinkovitost, temveč tudi ustvarjala nove poslovne priložnosti, ki bodo vodile v dolgoročni uspeh na trgu.

Digitalne tehnologije

Podjetja morajo, če želijo ostati v koraku s svetom, investirati v digitalne tehnologije. Katerih trendov podjetja ne smejo prezreti?

Ines Vlahović, SRIP GoDigital, ZIT

Podjetja po vsem svetu razmišljajo o rasti, konkurenčnosti, optimizaciji procesov, dvigu učinkovitosti in ne nazadnje tudi o zmanjševanju stroškov. V današnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju so digitalne tehnologije temelj digitalne preobrazbe, ki podjetjem prinaša rast in konkurenčnost v skoraj vseh panogah.

Poročilo Gartnerja ponuja vpogled v naložbene trende v IKT po različnih panogah ter razkriva, katere industrije najbolje izkoriščajo potencial digitalnih rešitev za doseganje strateških ciljev. Več poročil analitičnih hiš opozarja na tehnološke trende, ki jih ne gre prezreti.

Graf prikazuje naložbe različnih panog v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) v obdobju 2024–2027, izražene v milijardah ameriških dolarjev. Različne barve predstavljajo posamezna leta, kar omogoča primerjavo, kako se bodo naložbe povečevale iz leta v leto.

Svetovna poraba za IKT v panogah bo v letu 2024 3,9 bilijona ameriških dolarjev (v konstantnih dolarjih).

Bančništvo in investicijske storitve vodijo po obsegu naložb v IKT. Do leta 2027 bodo te naložbe dosegle bilijon dolarjev, kar odraža pomen digitalizacije, naprednih fintech rešitev, avtomatizacije in kibernetske varnosti. Pričakuje se, da bo do leta 2026 več kot 80 % bank sprejelo generativno umetno inteligenco (GenUI).

Panoga telekomunikacij, medijev in storitev se sooča z nenehno potrebo po tehnološkem napredku, predvsem zaradi digitalnih medijev, pretočnih storitev in izboljšanja kibernetske varnosti ter komunikacijskih tehnologij, kot sta 5G in prihodnost omrežja 6G.

Javni sektor prav tako načrtuje velike naložbe v IKT, pri čemer so digitalizacija javne uprave, implementacija digitalnih storitev za državljane, digitalna identiteta in kibernetska varnost glavni razlogi za povečevanje vlaganj.

Panoga proizvodnje in naravnih virov največ vlaga v digitalizacijo na področjih avtomatizacije, optimizacije in napovedovanja, pri čemer ključno vlogo igrajo tehnologije, kot so IoT, robotika, digitalni dvojčki, umetna inteligenca ter podatkovna znanost in inženiring.

Panoge z najvišjo povprečno letno stopnjo rasti so:

• energeija (s komunalnimi storitvami) z 10,2 %. Do leta 2027 bo kar 20 % podjetij iz te panoge uporabljalo odprte energetske podatke prek oblačne infrastrukture, ki jo bodo v posameznih državah upravljali konzorciji javnih služb, da bi zagotovili energetsko stabilnost. Komunalne storitve počasi prehajajo na javne oblačne platforme in se digitalizirajo kljub težavam z interoperabilnostjo. Pričakuje se, da bodo zahteve po varnostnih arhitekturah »ničelnega zaupanja« ter povečana potreba po obvladovanju razpršenih virov energije pospešile digitalizacijo in izboljšale varnostne standarde v energetiki v naslednjih treh letih, da bi zmanjšali tveganja in stroške.


• zdravstvo in biološke vede z 9,7 % bodo investirale v kibernetsko varnost, tehnologije digitalne identitete, navidezne resničnosti (XR), odgovorne umetne inteligence (Responsible AI), uporabo umetne inteligence ter podatkovne znanosti in inženiringa pri diagnostiki in zdravljenju.


• zavarovalništvo z 9,1 % CAGR. Do leta 2029 bodo zavarovalnice usmerile več kot 20 % svoje porabe za poslovni IT v IaaS in druge storitve javnega oblaka, saj bodo razvijale inovacije in pridobivale na konkurenčnosti na področju izkušenj svojih strank in agentov.

Iz grafa je razvidno, da se bodo naložbe v IKT okolje v skoraj vseh sektorjih močno povečevale v prihodnjih letih, saj digitalizacija postaja ključni dejavnik uspeha in konkurenčnosti.

Globalno vlaganje v IKT bo do leta 2027 raslo s povprečno letno stopnjo rasti (CAGR) 8,4 %.

Kako pa svetovni trg vpliva na Slovenijo? Ne glede na to, da je Slovenija majhna, vedno znova dokazuje svojo sposobnost in potencial. Slovenska podjetja morajo slediti svetovni konkurenci tako vsebinsko kot cenovno, kar pomeni, da globalni trendi slej ko prej pridejo tudi v Slovenijo, čeprav morda z nekajletnim zamikom.

Kaj pa, če pogledamo še z drugega zornega kota? Imamo podjetje, ki želi pridobiti prednost pred konkurenco z uporabo najnovejših in naprednih tehnologij ter prenoviti svoje poslovanje. Kje naj začne gledati?

Digitalni tehnološki trendi, ki jih ne smete prezreti

V današnjem globalnem gospodarskem okolju so raziskovalno-razvojna in inovacijska naravnanost in sodelovanje ključni za ohranjanje konkurenčnosti na trgu. V okviru Strateško razvojno-inovacijskega partnerstva SRIP GoDigital smo se sistematično lotili identifikacije prednostnih IKT področij. Prepoznali smo ključne smeri razvoja tehnologij in produktnih smeri, ki bodo imeli največji vpliv na prihodnji gospodarski razvoj in digitalno preobrazbo podjetij.

V SRIP GoDigital smo se osredotočili na ključne kazalnike, kot so napoved velikosti skupnega trga za leto 2030, napovedana povprečna letna stopnja rasti (CAGR) do leta 2030 in vlaganja Evropske unije in Slovenije skozi finančne instrumente. Pri zbiranju podatkov smo se oprli na različne vire, kot so napovedi tržnih analitikov (Gartner, McKinsey, Deloitte ipd.), poročila Evropske komisije ter nacionalni finančni instrumenti.

Na grafu je prikazanih samo 14 najbolj prioritetnih področij. Ta področja predstavljajo ključne komponente digitalne preobrazbe, ki spreminja način delovanja panog. Njihov potencial za izboljšanje učinkovitosti, zmanjšanje stroškov in ustvarjanje novih produktov in storitev pomeni, da bodo v prihodnjih letih imele izjemno pomembno vlogo ne samo na globalnem trgu, ampak tudi v Sloveniji.

Zmožnost podjetij in organizacij, da izkoristijo potencial tehnologij hitreje od konkurence, bo ključna za njihov uspeh v prihodnosti. To dodatno potrjujejo različni obstoječi primeri uporabe in preobrazbe različnih podjetij ne samo iz tujine, ampak tudi že v naši regiji.

Želite izvedeti več o digitalni preobrazbi in primerih uporabe naprednih digitalnih tehnologij? Kontaktirajte SRIP GoDigital.

SRIP GoDigital