Shrani za kasnejše branje.
V središču Slovenskega industrijskega foruma, ki je v soorganizaciji Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega podjetniškega sklada, potekal sredi januarja na GZS, so bile spodbude za razvoj in proizvodnjo strateških tehnologij v Sloveniji, ki jih omogoča Platforma strateških tehnologij za Evropo (STEP).
Mag. Tajda Pelicon, GZS, Korporativno komuniciranje; foto: Tadej Kreft
Namen in cilji Platforme strateških tehnologij za Evropo
»Vlaganja v strateške tehnologije, kot so digitalne tehnologije, globoko tehnološke inovacije, čiste in z viri gospodarne tehnologije, ter biotehnologije, ne ponujajo zgolj poti za preobrazbo obstoječih podjetij, temveč tudi temelje za nastanek novih, inovativnih poslovnih modelov, podjetij in prebojnih tehnoloških rešitev, ki bodo krojili prihodnost naše države in tudi Evrope,« je poudaril minister za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matjaž Han. Cilj je, da raziskovalcem in podjetjem, ki ustvarjajo inovacije na teh področjih, s pomočjo Platforme strateških tehnologij za Evropo STEP omogočimo še bolj spodbudno okolje za razvoj in komercializacijo njihovih idej, za kar bo do leta 2027 predvidoma namenjenih 80 milijonov evrov, je še naglasil minister.
Platforma za strateške tehnologije za Evropo (STEP) je namenjena podpori evropskim industrijam za pospeševanje vlaganj v strateške tehnologije v Evropi z ustvarjanjem in usmerjanjem spodbud preko 11 programov EU na tri ključna ciljna naložbena področja:
- čiste, brezogljične in z viri učinkovite tehnologije (»cleantech«),
- digitalne tehnologije in globoko tehnološke inovacije (»digital tech« in »deeptech«),
- biotehnologije (»biotech«).
»Cilji platforme STEP so pomembni za slovenske nacionalne gospodarske ambicije, še posebej načrtovano pozicioniranje Slovenije kot novega evropskega središča za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij«, je povedal državni sekretar na MGTŠ Matevž Frangež.
»Slovenija želi v okviru STEP podpreti ambiciozne projekte, zato si MGTŠ v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj ter drugimi resorji prizadeva za umestitev STEP ukrepov v okvir Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Na MGTŠ načrtujemo, da bomo lahko v Programu za STEP ukrepe namenili 80 milijonov EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj,« je pojasnila v. d. direktorice Direktorata za razvojna sredstva na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Alenka Marovt. Poleg tega bodo za STEP projekte namenjena tudi sredstva v okviru petih centraliziranih evropskih programov: Obzorje Evropa, Inovacijski sklad, Digitalna Evropa, Evropski obrambni sklad in program EU4Health. Projekti, ki bodo na STEP ukrepih v okviru teh centraliziranih programov dosegli pozitivno oceno, bodo označeni s t. i. pečatom suverenosti.
»STEP Slovenija postaja osrednje informacijsko stičišče za vse relevantne deležnike STEP platforme in bo v prihodnjih letih nudila podporo za aktivnosti in spodbude na tehnoloških področjih STEP,« je v predstavitvi povedala direktorica SPS mag. Maja Tomanič Vidovič. Osredotočeni bomo k prepoznavanju primernih projektov ter spodbujanju podjetij k prijavi na nacionalne in evropske razpise. Vzpostavljena je že spletna stran www.stepslovenija.si, na kateri je dostopen tudi vprašalnik za preverjanje interesa oziroma pridobivanja informacij o potencialnih prijaviteljih in skladnosti njihovega projekta s pogoji STEP. »Evropa išče razvojne zmagovalce v gospodarstvu, ki jih zaradi trenutnih globalnih razmer nujno potrebuje. Veseli nas, da bo Slovenski podjetniški sklad kot nacionalna kontaktna točka STEP platforme sodeloval pri pomembni nalogi,« je še dodala direktorica SPS.
S 1. decembrom 2024 je naloge glavne kontaktne točke prevzel Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (Slovenski podjetniški sklad – SPS), kjer je organizirana posebna projektna enota »STEP Slovenija«.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal vidi STEP kot priložnost za povečanje dodane vrednosti s ciljem dviga deleža visokotehnoloških izdelkov na 20 odstotkov v petih letih. Glede na to, da bo iz naslova STEP realno imelo dostop največ okoli 500 slovenskih podjetij, je podala štiri priporočila za pripravo razpisov: »oblikovanje razpisov z minimalnimi omejitvami, ki bi lahko podjetja ovirale pri dostopu do financiranja; spodbujanje slovenskih podjetij kot vodilnih partnerjev v evropskih projektih, razpis tudi ločenih razpisov izključno za slovenska podjetja ter kombinacijo različnih shem državnih pomoči, kar bi omogočalo bistveno večje investicije.«
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc vidi razpise na osnovi uredbe STEP kot priložnost za hitrejši dvig dodane vrednosti v predelovalnih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Med glavnimi tveganji za slovensko gospodarstvo je izpostavil geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne ter višje cene surovin.
Na panelu »Kriza mora biti priložnost« so svoja stališča podali dr. Peter Wostner, dr. Polona Domadenik, dr. Roswitha Golčer Hrastnik, dr. Tjaša Redek in Bojan Ivanc.
Dodatne priložnosti za podjetja
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport spodbuja podjetja k prijavi tudi na centralizirane evropske programe. Da bi spodbudili prijave malih in srednje velikih podjetij na program Obzorje Evropa, načrtuje ministrstvo preko SPS v naslednjih mesecih objavo vavčerjev – spodbud male vrednosti prav na tem področju. S sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport načrtuje tri vrste ukrepov:
- javni razpis za sofinanciranje projektov razvoja in proizvodnje strateških tehnologij in njihovih vrednostnih verig;
- spodbude za podjetja, vključena v pomembne projekte skupnega evropskega interesa;
- spodbude za projekte, ki so na centraliziranih programih prejeli pečat suverenosti.
Generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Salecl je izpostavil tudi možnost vstopanja ambicioznih podjetij v pomembne projekte skupnega evropskega interesa (IPCEI), saj je to zanje pomembno ne le zaradi izvedenega sofinanciranega projekta pač pa tudi zaradi možnosti povezav z drugimi pomembnimi evropskimi deležniki na posameznem področju in s tem vstopanjem v evropske verige vrednosti. V zvezi z načrtovanim javnim razpisom je povedal, da bodo sredstva namenjena tako za raziskovalno razvojne projekte kot tudi projekte vzpostavitve proizvodnje na področju strateških tehnologij. Pri dodeljevanju sredstev bo pomembna umeščenost projekta v določeno kohezijsko regijo, pri čemer bo več sredstev namenjenih za Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija.
Cilji platforme STEP so pomembni za slovenske nacionalne gospodarske ambicije.
Kriza mora biti priložnost
Na panelu z naslovom Kriza mora biti priložnost so svoja stališča podali dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Peter Wostner (Urad RS za makroekonomske analize in razvoj), dr. Polona Domadenik (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Roswitha Golčer Hrastnik (direktorica Biosistemike) ter Bojan Ivanc (glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije).
»Če želimo uspešno sodelovati pri strateških tehnologijah na ravni EU, moramo vedeti, katere tehnologije so naša konkurenčna prednost. Uspeh ne bo sektorski, ampak bo odvisen od vlaganj v razvoj in interdisciplinarnega povezovanja,« je dejal dr. Wostner.
Dr. Domadenik vidi nišne priložnosti na vseh treh področjih platforme STEP. Pomembno se ji zdi, da se država osredotoči na ključna področja, kjer bo vlagala v razvoj in podpre sektorje oz. podjetja, ki razvijajo strateške tehnologije in imajo potencial.
Dr. Golčer Hrastnik je izpostavila pomen inovativnosti in povezovanja znanja na evropski ravni. Manjša podjetja imajo težave pri pridobivanju velikih investicij, vendar povezovanje s specialisti iz drugih držav omogoča napredek na področju prebojnih inovacij.
Evropska gospodarstva poskušajo z različnimi ukrepi zaščititi svojo industrijo pred konkurenco, ki jo predstavljajo kitajski proizvajalci na evropskem in tretjih trgih, je dejal Bojan Ivanc in opozoril, da bo platforma STEP lahko merljivo pozitivno vplivala na gospodarsko rast, če bo na voljo vsaj 200 do 300 mio evrov nepovratnih sredstev iz tega naslova.
Dr. Redek je opozorila, da bodo morala podjetja, ki zaostajajo v razvoju, spremeniti svoj poslovni model. Znanje kot človeški kapital je ključno. Platformo STEP vidi kot dobro priložnost, kot izziv pa je izpostavila preveliko regulacijo v Evropi.