Shrani za kasnejše branje.
Kako daleč smo po enem letu pri uresničevanju »Lipiške izjave«, sprejete na lanskem srečanju primorskih gospodarstvenikov? Odgovore na vprašanja o uresničevanju prioritet primorske regije je z zanimanjem pričakovalo več kot 120 udeležencev 28. srečanja gospodarstvenikov Primorske, ki je pod naslovom »Primorska 2025: Od zahtev k rešitvam«, potekalo konec januarja v Ajdovščini.
Brigita Habjan Štolfa, GZS-Severno Primorska gospodarska zbornica; foto: Tadej Kreft
Srečanje je ponudilo poglobljeno razpravo o gospodarskih prioritetah primorske regije. Namen dogodka je spodbujanje sodelovanja med gospodarstvom, lokalnimi skupnostmi in državno oblastjo, zagotavljanje jasnih odgovorov in konkretnih informacij o napredku, načrtih in možnostih vpliva gospodarstva na politične odločitve ter predstavitev načrtov za prihodnost gospodarstva na Primorskem. Dogodek, ki so ga skupaj organizirale GZS – Severno Primorska gospodarska zbornica, GZS – Regionalna zbornica Postojna in Primorska gospodarska zbornica Koper, je pritegnil več kot 120 gospodarstvenikov, predstavnikov lokalnih skupnosti, vlade in drugih deležnikov.
Pred začetkom razprave je zbrane nagovoril župan občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Orisal je razvoj gospodarstva na Ajdovskem vse od zloma gospodarstva pred 14 leti in razkril smele načrte. »Ob ajdovskem letališču bo na 15 ha nastal več kot 200 milijonov evrov vreden projekt BioTehnoPolis Ajdovščina, ki bo prostor partnerstva med različnimi inštituti, univerzami, razvojno-raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom. Tu bodo podjetja s področja biotehnologije, letalstva, informacijskih tehnologij in zelenih tehnologij,« je pojasnil. Njegovo gradnjo Občina skupaj z gospodarstvom načrtuje že v letu 2026. Župan je izpostavil še pomen sodelovanja javnega in zasebnega sektorja ter ključno vlogo države pri ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja.
Kako daleč smo pri uresničevanju gospodarskih prioritet Primorske?
Sodelujoči na okrogli mizi »Kako daleč smo pri uresničevanju gospodarskih prioritet Primorske? – generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc, Robert Rakar, predstavnik direktorjev vseh treh regionalnih zbornic, in Goran Petek, predsednik UO regionalne zbornice Postojna, so ocenili napredek od lani sprejete skupne izjave treh primorskih zbornic. T. i. Lipiška izjava, sprejeta lani na 27. srečanju gospodarstvenikov v Lipici, je izpostavila šest ključnih področij – stabilno gospodarsko okolje, kadrovske potrebe, prenovo šolskega sistema, ugodnejši plačni sistem, decentralizacijo države in odpravo birokratskih ovir.
Na okrogli mizi je tekla beseda o krepitvi konkurenčnosti primorskih podjetij skozi gospodarsko politiko.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila nekatere izboljšave po posameznih področjih, kot je interventni zakon, ki je do konca leta 2024 urejal hitrejše zaposlovanje tujcev. Opozorila je, da je »škoda, ker te dobre prakse niso zapisali tudi v nov zakon, ki se pripravlja in naj bi stopil v veljavo 2025«. Beseda je tekla tudi o omrežninah, energetiki, birokratizaciji in umeščanju v prostor. Govorci iz gospodarstva so si bili enotni, da so preslišane njihove kritike na prekomerno visoko obdavčitev poslovanja in stroškov dela. Davčna politika je eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti gospodarstva, zato so nujne reforme, ki bodo mogočile lažje poslovanje ter kreiranje novih delovnih mest.
Na okrogli mizi je potekala razprava tudi o potencialnih prednostih regije. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je izpostavil logistiko in turizem, panogi, ki sta na Primorskem v zadnjem letu poslovali najboljše. Hkrati pa je opozoril na heterogenost Primorske. »Severno Primorska regija v mnogih številkah prehiteva ostali dve,« je dejal in kot največjo oviro za nadaljnji razvoj navedel pomanjkanje ustreznega prostora za širitve. To je problem, ki ga je potrebno reševati s premišljenim prostorskim načrtovanjem in podporo države pri umeščanju industrijskih con in poslovnih objektov v prostor.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je izpostavil priložnosti, ki jih prinašajo podjetja z visoko dodano vrednostjo. Ta so paradni konji tega območja in jim mora pomagati tako nacionalna kot lokalna raven, da bodo še boljši, je dejal. Kot primer dobrega podpornega okolja je izpostavil občino Ajdovščina, ki se je izkazala kot zgled uspešnega povezovanja podjetništva in lokalne oblasti.
O viziji vlade in ukrepih za zahodni del Slovenije
Podpredsednik Vlade RS in minister za finance Klemen Boštjančič je v pogovoru predstavil vizijo vlade za podporo gospodarstvu v zahodnem delu Slovenije in izpostavil ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, ki jih vlada načrtuje. Opozoril je, da so sredstva v proračunu omejena, zato je nujno potrebno postavljati prioritete. Dodal je, da bo vlada skušala uravnotežiti ukrepe, ki bodo omogočili gospodarsko rast, hkrati pa zagotavljali socialno varnost in trajnostni razvoj.
Dogodek je dokazal, da obstaja interes in volja tako gospodarstva, lokalne skupnosti kot vlade, da skupaj oblikujejo stabilnejše in uspešnejše poslovno okolje. To pa je kompleksno in večplastno ter zato zahteva sistemske rešitve, ki bodo omogočile dolgoročno vzdržno gospodarsko rast in razvoj primorske regije.