Shrani za kasnejše branje.
Tudi letos bo naš trud usmerjen v dvig ugleda gradbeništva, vzdrževanje socialnega dialoga, pridobivanje ustreznih kadrov ter v prevetritev izobraževalnega sistema v gradbeništvu.
Mag. Gregor Ficko, GZS – ZGIGM
Slovensko gradbeništvo že nekaj let opozarja, da za svoje normalno delovanje in razvoj potrebuje kakovostne kadre, ki bodo morali biti ustrezno nagrajeni. V panogi bo treba zagotoviti kakovostna, strokovna in varna delovna mesta, pri tem pa bosta potrebni tudi podpora in sodelovanje države. Socialni standard zaposlenih v gradbeništvu se mora dvigniti na ustrezno raven, da bomo v gradbeništvu lahko zaposlovali domačo delovno silo, ali pa vsaj iz širše regije. Država bo morala podpreti podjetja in njihove potrebe po odpiranju novih delovnih mest v gradbeništvu tudi z izvajanjem ustreznega inšpekcijskega nadzora za preprečevanje neustreznih poslovnih praks pri uvozu poceni delovne sile preko posrednikov iz tujine.
Foto: Depositphoto
Posledice pomanjkanja kakovostnega kadra so že vidne
Razmere, ki jih je na slovenskem trgu gradenj ustvarila praksa izvajanja javnih naročil z upoštevanjem najnižje cene, so že dolgo problematične. Posledice teh razmer so zniževanje vlaganj v kadre, v njihovo izobraževanje, usposabljanje in napredovanje, kar ustvarja velik razkorak med potrebami slovenskih gradbenih podjetij in željami mladih, da bi delali v poklicih, ki bi jim omogočali osebni razvoj, poklicno napredovanje in primerno plačilo. To povzroča pomanjkanje kakovostnega tehničnega in inženirskega kadra, posledice takšnega stanja pa so že vidne. Projektivna in gradbena podjetja vse težje pridobivajo ustrezne tehnične in inženirske kadre, ki jih potrebujejo za izvajanje projektov v gradbeni projektivi in operativi.
Posledice izvajanja javnih naročil z upoštevanjem najnižje cene se kažejo v zniževanju vlaganj v kadre, v njihovo izobraževanje, usposabljanje in napredovanje.
Vsi skupaj se moramo zavedati, da bo poklic gradbenika na vseh strokovnih nivojih moral postati privlačnejši. Gradbeno gospodarstvo se v zadnjih letih močno trudi, da bi negativni kadrovski trend obrnilo navzgor. Razpisujejo štipendije za nadarjene dijake in študente, izvajajo marketinške predstavitve gradbeništva, je pa še cel kup nalog, ki jih bo treba izvesti. Posodobiti bo treba učne programe, predvsem z uvedbo digitalnega gradbeništva, ki je pred vrati. Država bo morala omogočiti ustanovitev paritetnega sklada za gradbeništvo, ki ga Slovenija kot ena redkih evropskih držav žal še vedno nima, kljub večletnim prizadevanjem Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Le tako bomo lahko zagotovili dotok kakovostnih, strokovno izobraženih poklicnih, tehničnih in inženirskih kadrov v panogi.
Gradbeno gospodarstvo se v zadnjih letih močno trudi, da bi negativni kadrovski trend obrnilo navzgor.
Le s sodelovanjem lahko pričakujemo, da se bo zanimanje mladih za gradbeništvo povečalo
Tudi na ZGIGM pri reševanju kadrovskih težav v panogi ne stojimo križem rok. Že v letu 2021 smo se odločili, da bomo v sklopu Mednarodnega sejma gradbeništva, energetike, komunale in obrti (MEGRA), ki že več kot 40 let poteka v Gornji Radgoni, organizirali tradicionalne Izobraževalne dneve v slovenskem gradbeništvu, na katerih bi mladim pred eno najpomembnejših življenjskih odločitev, odločitvijo o svoji poklicni odločitvi, predstavili vse izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeništvom – torej od srednjih, višjih, do visokih šol in fakultet, obenem pa bi jih tudi seznanili z največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, s poklici v gradbeništvu ter možnostmi zaposlitve, od gradbenega tehnika do licenciranega inženirja, ter vseh gradbenih poklicev – od zidarja, kamnoseka, tesarja, železokrivca, keramičarja, ipd. Eden glavnih ciljev je bila tudi predstavitev najsodobnejših digitalnih tehnologij, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so za mlado generacijo vedno bolj privlačne. Uspešna izvedba Izobraževalnega dneva v slovenskem gradbeništvu 2022 je pokazala, da problem deficitarnih poklicev, ki za hitro rastočo panogo gradbeništva predstavlja vedno večjo težavo, ni izziv le za gospodarstvo, ampak tudi za pristojne državne organe, od Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Centra RS za poklicno izobraževanje, Zavoda RS za šolstvo, Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu do Zavoda RS za zaposlovanje.
V šolskem letu 2022/23 se je vpis v poklicne, srednje, višje strokovne in univerzitetne programe gradbeništva povečal za 2-3 %.
Samo s skupnim sodelovanjem pri prenovi, predvsem pa posodobitvi izobraževalnih programov na področju gradbeništva, lahko pričakujemo, da se bo zanimanje mladih za vse vrste gradbenih poklicev povečalo. Še posebej pa nas je razveselil podatek, da se je že v šolskem letu 2022/23 vpis v poklicne, srednje, višje strokovne in univerzitetne programe gradbeništva povečal za 2-3 %. Vendar to ni dovolj. S trendom ozaveščanja in propagiranja izobraževanja za gradbeništvo moramo nadaljevati. Ne eno leto, pač pa desetletje, če se želimo približati trendom, ki smo jih beležili v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Na zbornici si močno želimo, da se učenci, dijaki in študentje čimbolj seznanijo z vsebinami sejma in vseh dogodkov, ki jih je običajno na MEGRI zelo veliko, predvsem pa, da spoznajo predstavnike podjetij in ustanov iz dejavnosti gradbeništva, industrije gradbenega materiala, investiranja, raziskovalnih institucij in strokovnih združenj ter da začutijo utrip gradbeništva kot ene najbolj perspektivnih in tudi »večnih« gospodarskih panog. Vsakoletni program, ki ga pripravimo za bodoče gradbenike, je zelo pester, vsebuje tudi kviz in tekmovanje iz znanj iz področja gradbeništva, seveda z lepimi nagradami, ki jih prispevajo ZGIGM ter predstavniki gradbenega gospodarstva. n