Shrani za kasnejše branje.
Na GZS se zavedajo, da mala in srednja podjetja potrebujejo pri vsakdanjih izzivih pomoč, zato pripravljajo nove produkte, ki bodo MSP-jem v podporo, velike napore vlagajo tudi v to, da bi na slovenski in evropski ravni prišlo do sprememb na bolje.
Barbara Perko, foto: Tadej Kreft
»Mala in srednja podjetja imajo za razliko od velikih specifične potrebe. Velike zanima predvsem zastopanje interesov, da njihov glas prodre do odločevalcev, mala pa pričakujejo servis,« pravi mag. Marko Djinović, izvršni direktor GZS za konkurenčno poslovno okolje. GZS je s svojimi strokovnimi službami svetilnik MSP-jem na številnih področjih.
Raziskava, ki ste jo izvedli pri evropskem združenju gospodarskih zbornic Eurochambres novembra lani, je pokazala pomen vloge gospodarskih zbornic za MSPje. Na katerih najpomembnejših področjih GZS pomaga MSP-jem?
Mala in srednja podjetja potrebujejo konkretno pomoč pri njihovih vsakdanjih izzivih – na primer pravno svetovanje, svetovanje glede davkov, računovodstva, informacije glede kadrov, delovnih razmerij itn. Na drugi strani potrebujejo usposabljanje in izobraževanje. Opažamo, da so MSP-ji največji koristniki izobraževalnih produktov. V zadnjem obdobju potrebujejo tudi konkretno pomoč pri prijavi na razpise, pri kandidiranju za projekte itn.
Jim zbornica lahko nudi pomoč na vseh teh področjih?
Zbornica pokrije večji del teh pričakovanj preko svojih strokovnih služb. Svetovalne storitve so na voljo tudi preko zbornične Info točke, kjer je zbornica angažirala svetovalce iz vseh ključnih področij. Servis MSP-jev na eni strani poteka preko strokovnih služb, usposabljanje preko Centra za poslovno usposabljanje, MSP-ji pa se združujejo tudi na osnovi dejavnosti in regijske pripadnosti. Večji del jih je v Podjetniško-trgovski zbornici, ki ima specializirane produkte in sekcije za ožje organiziranje podjetnikov. Pa tudi v ostalih panožnih ter regionalnih zbornicah.
So še kakšni primeri, kjer jim zbornica lahko pomaga?
Ja, predvsem na področju virov financiranja. Zbornica intenzivno dela na tem področju, ker ocenjujemo, da je tukaj zavedanje premajhno. MSP-ji v Sloveniji in širše v Evropi so enostavno tako zelo obremenjeni z dnevnimi administrativnimi bremeni, da se večini ne uspe ukvarjati z iskanjem novih virov financiranja za rast.
Zato smo na zbornici pred dobrima dvema letoma oblikovali posebno strokovno službo za strateški razvoj. Ena njenih ključnih nalog je ravno informiranje podjetij in pomoč podjetjem pri iskanju virov financiranja kot alternativi klasičnim bančnim posojilom in ostalim inštrumentom.
Odziv predstavnikov podjetij na dogodke s temo pridobivanja virov financiranja je pokazal, da podjetja pri tem potrebujejo podporo. Potrebna so namreč specifična znanja – kje najti informacije, kako jih filtrirati, kako se prijaviti itd. Izhodiščna težava pa je, da so te informacije tako razpršene, da nimamo ne na državni ne na evropski ravni neke enotne točke, kjer bi podjetje našlo na enem mestu jasne, razumljive, kratke in uporabniku prijazne informacije. Tu vstopi zbornica, ki za svoje člane te informacije pridobi, jih filtrira in ciljno usmeri do članov, da jim pomaga pri premagovanju začetnih ovir.
Se na evropski ravni pripravlja kakšna rešitev?
Evropska komisija napoveduje tako imenovano Enotno vstopno točko, preko katere bi podjetja poročala in pridobivala uporabne informacije za poslovanje na enotnem trgu EU. To je ena naših ključnih zahtev in določene aktivnosti na ravni EU že potekajo. Bo pa potem seveda treba prilagoditi tudi sisteme v državah članicah. Nič nam namreč ne pomaga, če imamo na ravni EU enotno točko, v državi članici pa mora podjetje poročati na dvajset različnih koncev.
Smo v obdobju, ko iz Evrope prihaja veliko novih predpisov s področja zelenega prehoda.
Tako je, prihaja nova regulativa o trajnostnem poročanju (CSRD), v nadaljevanju tudi o trajnostnem poročanju po celotnih verigah vrednosti (CSDDD), pa standardi trajnostnega poročanja za MSP. Večina MSP-jev sicer ne bo neposredno zavezana tem predpisom, v praksi pa bo v dobaviteljskih verigah prišlo do tega, da jih bodo večji naročniki prisilili k upoštevanju teh standardov. Podobno bo pri bankah in zavarovalnicah, ki že pripravljajo poenotene vprašalnike za točkovanje komitentov na področju trajnostnosti. Podjetja bodo morala pri najemanju kreditov ali pri zavarovalnih produktih dokazati in izkazati, da upoštevajo standarde trajnostnosti. V nasprotnem primeru bodo njihovi pogoji kreditiranja ali zavarovalne premije temu ustrezno slabši. Zato zbornica želi na področju trajnostne preobrazbe gospodarstva razviti nove produkte za člane in pomagati MSP-jem pri tej preobrazbi. Aktivnosti GZS na tem področju bodo potekale pod blagovno znamko »trajnostno-inovacijskega stičišča«.
Zbornica želi na področju trajnostne preobrazbe gospodarstva razviti nove produkte za člane in pomagati MSP-jem pri tej preobrazbi.
V zadnjih treh raziskavah, opravljenih na evropski ravni, so MSP-ji izpostavili pomen predvidljivega in poenostavljenega regulativnega okvirja. Katere so njihove glavne zahteve?
V zadnjih 10 letih se ni zgodilo ne na ravni EU ne na ravni naše vlade nič v smislu sistemske podpore MSP-jem. Nič v smislu neke vizije, kaj želimo narediti s tem ogromnim korpusom podjetij, ki predstavljajo gonilo in hrbtenico slovenskega in evropskega gospodarstva. Evropska komisija je pred približno pol leta za nov mandat napovedala kot svojo prednostno nalogo sprejem t. i. »SME Relief package«, zakonodajnega paketa za podporo MSPjem. Naslovil naj bi več segmentov, tudi izhajajoč iz pričakovanj MSP-jev in opravljenih analiz, med drugim preprečevanje zamud pri plačilih, se pravi pozitiven vpliv na likvidnost MSP-jev, določene davčne poenostavitve za MSP-je, ki delujejo na enotnem trgu, in odpravo administrativnih bremen. Trenutni regulatorni trendi v EU nakazujejo na inflacijo predpisov. Predpisov je ogromno, na žalost pa se ne upošteva načelo, da bi ob sprejemu novih poročevalskih ali administrativnih bremen razmislili o odstranitvi katerega od obstoječih (sistem »one-in, one-out«).
Skupaj z Eurochambres, katerega del je tudi GZS, smo zato v okviru iniciative -25 % na ravni EU identificirali 29 evropskih direktiv in uredb ter v njih poiskali konkretna administrativna bremena, ki so po našem mnenju nepotrebna, ter podali predloge za njihovo poenostavitev. Evropska komisija želi te izzive nasloviti, mi pa bomo aktivno spremljali, kaj se bo dogajalo in se tako na nacionalni kot evropski ravni vključevali v ta proces.
Kateri ukrepi so predvideni na področju preprečevanja zamud pri plačilih?
Evropa je predlagala novo uredbo o preprečevanju zamud pri plačilih, ki pa je v celoti neprimerna in je zgrešila bistvo. Želijo namreč generalno omejiti plačilne roke na 30 dni, brez možnosti izjem. Tako naj bi pomagali MSP-jem, vendar večina evropskih MSP-jev meni, da bi s tem še poslabšali njihovo likvidnost in konkurenčnost v dobavnih verigah. V določenih panogah namreč ni mogoče uvesti fiksnega 30-dnevnega roka, saj je to nemogoče znotraj dobaviteljske verige. Evropski zakonodajalec ni upošteval sektorskih specifik in potreb po pogodbeni svobodi. Borimo se, da to ne bi bilo sprejeto. Po našem mnenju je treba prvenstveno omejiti plačilne roke v razmerjih med podjetji in državo, zlasti ko gre za javna naročila. Tudi analize Eurochambres kažejo, da so države zelo slabi plačniki. Pogodbene svobode v poslovnih razmerjih pa urgiramo, naj ne omejujejo tako lahkomiselno, ker bi s tem povzročili nepopravljivo škodo.
Omenili ste davčna pravila. Katere težave so najbolj pereče in kakšni so predlogi za njihovo reševanje?
Na evropski ravni imajo MSP-ji predvsem težavo z divergenco davčnih predpisov v državah članicah. Poenostavljeno povedano, v EU nimamo davčne unije. V Evropi imamo poenotena pravila na številnih področjih, pri davkih pa še nismo prišli do te stopnje. Različni davčni ali pravni režimi pomenijo slabšo konkurenčnost in oviro za mobilnost malih podjetij znotraj enotnega trga EU. Če podjetje želi poslovati onkraj meja lastne države, se sooči z različnimi davčnimi režimi in potrebuje pravnega svetovalca, davčnega svetovalca in računovodjo, ki se spoznajo na lokalne davčne in računovodske predpise. Vse to zavira čezmejno poslovanje.
V okviru SME Relief Package se zato predlaga parcialna rešitev pri davku od dohodkov pravnih oseb. Tisti MSP-ji, ki imajo sedež v eni državi članici in stalne poslovne enote v drugih članicah, bi lahko za obdobje petih let izbrali, da se vse njihove poslovne enote obdavčijo po pravilih sedeža. Če poslujem s sedežem v Sloveniji in imam poslovne enote v Avstriji, Italiji, Belgiji, se lahko odločim, da se vse te poslovne enote obdavčijo po slovenskih predpisih glede davka od dohodka pravnih oseb. To je seveda spodbudno, je pa ciljano zelo ozko, ker imamo še številne druge davke, kjer pa za zdaj podobne rešitve niso predvidene.
Predlog je vredno pozdraviti na ravni EU, istočasno pa moramo izraziti zadržek »lokalnega značaja«. Naša vlada je z interventnim zakonom o odpravi posledic poplave zvišala davčno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, tako da se sprašujemo, kateri slovenski MSP bi se odločil za obdavčitev po sedežu v pogojih, kjer se davčni sistem spreminja po dnevnem navdihu in na škodo konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja.
GZS je problematiko MSP-jev uvrstila v sam vrh svoje agende. V naših stališčih in predlogih zakonodajalcem vedno upoštevamo tudi MSP vidik.
Kaj bi na področju davčne politike še bilo treba storiti?
Absolutno bi bilo treba naslavljati tudi ostale davke in v prihodnje tudi davčni sistem kot celoto. Vendar smo po mojem mnenju še zelo daleč od tega. Na nacionalni ravni ima GZS zelo jasno stališče, kaj bi bilo treba narediti z davčnim sistemom na področju gospodarstva. Oktobra lani smo ministru za finance predali naš predlog t. i. mini davčne reforme za gospodarstvo, ki se v celoti nanaša tudi na MSP-je.
Njene glavne konture so razvojna kapica pri 2,5-kratniku povprečne plače. Za mala podjetja so pomembne davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih in udeležbi zaposlenih pri dobičku. Moramo se zavedati, da so med MSP-ji številna družinska podjetja, zagonska podjetja, hitro rastoča podjetja. Ta podjetja – zlasti zagonska in hitro rastoča – lahko ohranjajo visoko dodano vrednost in najboljše kadre samo tako, da jim omogočajo udeležbo pri dobičku ali pa celo v lastništvu podjetij. Vendar pa za to niso davčno stimulirana, ampak prej davčno kaznovana. Želimo spremeniti tudi zakon o udeležbi delavcev pri dobičku. Novela zakona je v proceduri. Delovna skupina, v kateri je sodelovala GZS, ga je uskladila na ravni ministrstva za gospodarstvo, vendar je žal zdaj ta zakon zastal v enem od predalov na ministrstvu za finance. Po naših zadnjih informacijah naj bi ga obravnavali v okviru celovite davčne reforme, kar je škoda, ker smo v tem procesu praktično izgubili že več kot eno leto.
Z vidika MSP-jev je nujno potrebna tudi dohodninska razbremenitev, zlasti v tistih dohodninskih razredih, kjer so strokovni kadri, inženirji, razvojniki. Ravno obratno, kot je storila vlada, predlagamo tudi znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb. Urediti bi bilo treba obdavčitev nepremičnin, saj je sistem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za podjetja nepregleden in mestoma tudi nepravičen.
Pred kratkim je bila na ravni Vlade ustanovljena strokovna delovna skupina za pripravo davčne reforme, katere član je tudi naš glavni ekonomist Bojan Ivanc. Naši predlogi so jasni in ciljno usmerjeni.
Kako digitalizacija in trajnostna preobrazba vplivata na MSP-je?
Digitalizacija in trajnostna preobrazba sta ključna razvojna izziva za MSP-je v EU in v Sloveniji. GZS intenzivno dela na dvigovanju zavesti teh podjetij, da je to realnost, na katero je treba biti pripravljen. V ta namen imamo na GZS oblikovane strateške svete za okolje, energetski prehod, RRI in digitalizacijo. GZS trenutno usmerja svoje aktivnosti v oblikovanje trajnostnoinovacijskega stičišča, v okviru katerega bo MSP-jem pomagala pri trajnostni preobrazbi. Podjetjem bomo svetovali, jih informirali, mrežili in usposabljali. Zbornica bo omogočila pretok dobrih praks in informacij ne samo znotraj panog, ampak tudi medpanožno, tako kot delujejo tudi dobavne verige. Organizirali bomo številne dogodke, namenjene mreženju in izmenjavi dobrih praks, tako medpanožno kot čez regijsko. Podobne dogodke zbornica že organizira, naj omenim Dan najboljše prakse in Okoljski dan.
Kdaj naj bi trajnostno-inovacijsko stičišče zaživelo?
Tudi GZS je v procesu trajnostne preobrazbe, saj želimo biti zgled in svetilnik našim članom. Naše poslovanje želimo prilagoditi, da bo trajnostno, tako z vidika okoljskega, korporativnega in socialnega vpliva, ki ga imamo na družbeno okolje. Želimo si določiti merljive cilje. Naša ambicija je, da za leto 2025 tudi pilotno poročamo o standardih ESG. Zbornica tako tudi sama zelo ambiciozno stopa na pot trajnostne preobrazbe.
Istočasno se pa zavedamo, da moramo na tem področju podpreti naše člane, zato smo zagnali projekt trajnostno-inovacijskega stičišča. Aprila bomo organizirali večji dogodek, na katerem nameravamo članom predstaviti konkretne, trajnostne produkte in storitve, ki bodo ekskluzivni samo za člane GZS.
Kakšno vlogo lahko zbornica odigra na področju pomoči MSP-jem pri digitalizaciji?
Na eni strani zbornica igra pomembno vlogo na področju usposabljanja, na drugi strani pa pomaga podjetjem, da pridejo do evropskih in nacionalnih virov financiranja za digitalni prehod podjetij in tudi sredstev za digitalizacijo procesov v podjetjih in spodbujanje digitalnih veščin zaposlenih. Aktivni smo denimo na področjih dvigovanja digitalne pismenosti, digitalizacije procesov v podjetjih, kibernetske varnosti, razvoja in regulacije umetne inteligence, podeljujemo nagrado za najboljši digitalni projekt, smo ustanovitelji zavoda DIH Slovenije. Dlje časa se zavzemamo tudi za uvedbo samostojnega predmeta informatike in računalništva v šolah. Zagovarjamo tudi uvedbo obveznega poslovanja z e-računi v B2B transakcijah, kar bi po naši oceni pomembno pripomoglo k plačilni disciplini in poenostavitvi poslovanja. Tak zakon je bil sicer že spisan leta 2021. GZS je bila v predlogu zakona predvidena kot nosilka javnega pooblastila za vodenje evidence izdajateljev e-računov, vendar je zakon zatem izpadel iz agende vlade. Zavzemamo se, da bi na tem področju vendarle prišlo do premika.
Ena od inštitucij, ki bi lahko pomenila nekaj pozitivnega za MSP-je, je t. i. pooblaščenec. Lahko malce več poveste o tem?
Ideja je zelo preprosta, gre za nekakšnega varuha MSP. Če imaš svojega predstavnika, si bolj slišan in opazen. Takšno rešitev zahtevamo, ker ne zadostuje zgolj agenda na papirju, da je treba vedno pomisliti na male, kar poudarjajo zakonodajalci na evropskem in državnem nivoju. V ustroju EU potrebujemo nekoga, ki bo varuh interesov MSP-jev in bo npr. opozarjal na specifike malih podjetij, ki v določenem predlogu zakona niso bile upoštevane.
Želimo torej, da se uvede institucija zastopnika MSP-jev in še dodatno razširi področje uporabe t. i. MSP testa. To je test učinka oziroma vpliva nekega predpisa na MSP-je, ki bi moral biti vselej opravljen pred sprejemom vsakega predpisa. Zelo natančno bi opredelil, na kakšen način predlog predpisa vpliva na MSP-je, ali naslavlja njihove specifične težave. Preverilo bi se tudi, ali jim predpis nalaga dodatna bremena, ali so ta bremena utemeljena in ali smo zaradi teh bremen kakšnega drugega črtali.
GZS je problematiko MSP-jev uvrstila v sam vrh svoje agende. Ko se vključujemo v zakonodajo in politike na nacionalni in evropski ravni, imamo zlato pravilo, da zmeraj presodimo, kaj nek predpis pomeni specifično za MSP-je. V naših stališčih in predlogih zakonodajalcem vedno posebej analiziramo tudi MSP vidik. Seveda so vse naše politike usklajene tudi z našimi panožnimi in regijskimi zbornicami, tako da se tudi sami MSP-ji vključujejo v kreacijo naših politik.