Produktivnost dela je porasla v večini regij

Shrani za kasnejše branje.

V vseh GZS regijah, z izjemo zasavske, se je dodana vrednost zvišala, in sicer od 0,5 % do 6,9 %. V treh regijah (jugovzhodni regiji, posavski GZS regiji in osrednjeslovenski GZS regiji) je bila dodana vrednost na zaposlenega višja od državnega povprečja (63.780 EUR).

Darja Močnik, GZS, Analitika

Metodološka razlaga: Analiza poslovanja regij obsega poslovanje go­spodarskih družb, ki imajo sedež v določeni regiji v letu 2024, z družbami, ki so poslovale v letu 2023. Podjetje, ki ima več podružnic oz. enot v Sloveniji, odda eno letno poročilo (nerevidirano in nekonsolidirano), in sicer v regiji, kjer ima sedež. To pomeni, da se tudi podružnice tega podjetja v državi štejejo v ekonomsko moč regije, kjer ima družba sedež. Ekonomski pomen regij in spremembe v obdobju med regijami je tako potrebno obravnavti z določeno mero previdnosti.

Najbolj razvita med regijami je osrednjeslovenska. V tej regiji je poslovalo 43,3 % vseh družb, ki so imele 39,7 % vseh zaposlenih ter so ustvarile 48,2 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 43,4 % celotne dodane vrednosti. Pomembni regiji sta bili še podravska in savinjska RGZ Celje – GZS regija. V podravski regiji je poslovalo 13,4 % vseh družb, ki so s 13,6 % vseh zaposlenih ustvarile 9,4 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 11 % celotne dodane vrednosti. V RGZ Celje – GZS regija je poslovalo 8,5 % vseh družb, ki so imele 9,1 % vseh zaposlenih in so dosegle 7,3 % vseh čistih prihodkov od prodaje in 9,1 % celotne dodane vrednosti.

Na ravni celotne Slovenije je bil celotni prihodek družb v letu 2024 nižji za dober odstotek v primerjavi z družbami, ki so poslovale v letu 2023. V šestih (od trinajstih) regijah je bila zabeležena višja rast prihodka, v ostalih pa nižja, od tega v štirih nižja od slovenskega povprečja. Prihodki so se najbolj zmanjšali v osrednjeslovenski GZS regiji (za 2.260 mio EUR; -3 %), kjer so štiri največja podjetja zabeležila znižanje (od 10 do 47 %). V tej regiji je bil nižji ustvarjen prihodek tako na tujem (-6,2 %) kot tudi na domačem trgu (-2,5 %). Celotni prihodek se je vrednostno bolj zmanjšal še v posavski regiji (-1.076 mio EUR; -18 %) zaradi zmanjšanja prihodkov, predvsem pri največjih družbah. Največjo absolutno rast celotnega prihodka sta beležili savinjska SA-ŠA GZS regija v vrednosti 7.350 mio EUR oz. za 14,5 % in Pomurska GZS regija (506 mio EUR; +14 %).

Izvozno najbolj usmerjene (z največjim deležem prodaje na tujih trgih) so bile savinjska SA-ŠA GZS regija (66,9 %), jugovzhodna GZS regija (63,5 %), posavska (51,7 %) in koroška (49,6 %) regija. Izvozna usmerjenost se je zmanjšala v pomurski (za 3 o. t.) in koroški (za 1,8 o. t.) regiji, najbolj pa se je povečala v savinjski SA-ŠA GZS regiji (za 1,4 o. t.) in goriški regiji (0,9 o. t.).

Dodana vrednost porasla v 12 regijah

Dodana vrednost je v 2024 v vseh družbah porasla za 3,7 %. Porasla je v 12 regijah, le v zasavski GZS regiji se je zmanjšala za 24 mio EUR oz. za 5,5 %, predvsem zaradi nižje rasti v predelovalnih dejavnostih. Na ravni Slovenije je najbolj k rasti dodane vrednosti prispevala osrednjeslovenska GZS regija (+544 mio EUR; 3,7 % glede na leto 2023), na kar so vplivali nižji stroški blaga, materiala in storitev (-3.431 mio EUR; -6,2 %), ki so se najbolj znižali (poleg posavske GZS regije) med trinajstimi regijami. K rasti dodane vrednosti so pomembno prispevale še podravska GZS regija (+168 mio EUR: +4,6 %), jugovzhodna GZS regija (+143 mio EUR; +6,9 %) ter savinjska RGZ Celje – GZS regija. (+142 mio EUR; +4,7 %). Bruto marža je porasla v desetih GZS regijah, medtem ko je bila nižja v treh regijah: savinjski SA-ŠA GZS regiji, zasavski in pomurski regiji.

Prve tri najpomembnejše dejavnosti v slovenskem prostoru so predelovalne dejavnosti, trgovina in gradbeništvo.

Največje zmanjšanje števila zaposlenih v osrednjeslovenski regiji

V Sloveniji se je v 2024 zmanjšalo število zaposlenih v gospodarskih družbah (merjeno po delovnih urah) za 0,8 %. Na ravni Slovenije se je število zaposlenih v gospodarskih družbah zmanjšalo za 4.270 oseb v primerjavi z letom 2023, najbolj v osrednjeslovenski (za 1.750 oseb), podravski (za 1.387), savinjski RGZ Celje regiji (za 1.002), gorenjski regiji (za 595 oseb) in goriški regiji (za 330 oseb). Povečalo pa v savinjski SA-ŠA GZS regiji (za 617 oseb), jugovzhodni GZS regiji (za 304 oseb) in posavski regiji (za 113 oseb). Pri zaposlovanju so bile v 2024 zmagovalke po višini relativne rasti jugovzhodna GZS regija (1,1 %), savinjska SA-ŠA GZS regija (3,7 %) in posavska regija (0,8- %). Največji delež zaposlenih v gospodarskih družbah med regijami je bil v osrednjeslovenski regiji (39,7 %), sledita podravska regija (13,6 % ) ter savinjska GZ Celje – GZS regija (9,1 %). Najmanjši delež pa je imela zasavska GZS regija, kjer je bilo le 1,4 % vseh zaposlenih Slovenije.

V treh GZS regijah produktivnost dela višja od povprečja

Produktivnost dela je v povprečju znašala 63.780 EUR in je porasla za 4,6 %. Višja od povprečja je bila v treh GZS regijah, in sicer v jugovzhodni regiji (79.100 EUR; 24 % nad povprečjem), posavski GZS regiji (75.942 EUR; 19 % nad povprečjem) in osrednjeslovenski GZS regiji (69.691; 9,3 % nad povprečjem).

V 2024 je dodana vrednost na zaposlenega najbolj porasla v savinjski RGZ Celje – GZS regiji (+6,8 %), podravski (6,6 %), pomurski (6,2 %), jugovzhodni (5,8 %) in gorenjski regiji (4,7 %). V ostalih štiri regijah je beležila nižjo rast od povprečja Slovenije (4,6 %). Rahlo zmanjšanje dodane vrednosti na zaposlenega sta beležili posavska GZS regija (-0,3 %), ter zasavska GZS regija (-5 %), na kar je vplivala predvsem nižja dodana vrednost.

Neto čisti dobiček se je zmanjšal

Neto čisti dobiček, izračunan kot razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo vseh družb, je v 2024 znašal 6.526 milijonov evrov in se je glede na predhodno leto zmanjšal za 2,6 %. Vse regije so poslovale z neto dobičkom, z izjemo savinjske SA-ŠA GZS regije, ki je ustvarila 9,1 mio EUR neto čiste izgube, zaradi večje izgube ene družbe v dejavnosti oskrbe z električnim plinom in paro. Največji delež vsega neto čistega dobička so imele družbe iz osrednjeslovenske GZS regije (50,3 %), iz jugovzhodne GZS regije (9,6 %), podravske regije (8,8 %) in savinjske RGZ Celje – GZS regije (8,4 %). Neto čisti dobiček se je relativno najbolj povečal v pomurski (za 22,8 %), podravski (za 12,3 %), jugovzhodni (za 7 %), koroški (za 1,8 %) in osrednjeslovenski GZS regiji (za 1 %). V ostalih osmih GZS regijah se je dobiček v 2024 zmanjšal (vse do ene četrtine). Vrednostno gledano je neto čisti dobiček v 2024 najbolj porasel v podravski regiji (63 mio evrov), ob rasti v strokovnih in znanstvenih dejavnostih, trgovini, gostinstvu, finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Sledile so jugovzhodna GZS regija (41 mio evrov), osrednjeslovenska GZS regija (33 mio evrov) in pomurska (30 mio evrov). Zmanjšal se je v goriški regiji (-75 mio EUR), zaradi znižanja v predelovalnih dejavnostih, savinjski RGZ Celje – GZS regiji (-53 mio EUR), savinjski SA-ŠA GZS regiji (-50 mio EUR), gorenjski regiji (-48 mio EUR), zasavski GZS regiji (-39 mio EUR) in ostalih treh regijah.

Predelovalne dejavnosti med najpomembnejšimi panogami

V slovenskem prostoru predelovalne dejavnosti spadajo med najpomembnejše panoge. V dvanajstih GZS regijah predelovalne dejavnosti spadajo na prvo mesto po deležu ustvarjene dodane vrednosti regije. Izjema je osrednjeslovenska, kjer na prvem mestu prevladuje trgovina. Trgovina kot tudi gradbeništvo sta drugi najpomembnejši dejavnosti med regijami po ustvarjeni dodani vrednosti – pojavljata se v štirih GZS regijah.

GZS regije, 2024	Celotni prihodki v mio EUR	Indeks 24/23*	Dodana vrednost v mio EUR	Indeks 24/23	Dodana vrednost na zaposlenega	EBITDA v mio EUR	Neto čisti dobiček 000 EUR	EBITDA v prih. od prodaje, %
Posavska GZS regija	4.953	82,1	1.066	100,5	75.942	502	267,2	10,2
Savinjska GZS regija (RGZ Celje)	10.668	99,5	3.139	104,7	63.231	1.393	549,1	13,3
Koroška GZS regija	2.670	100,1	736	105,6	56.410	257	80,9	9,7
Obalno-kraška GZS regija	6.190	99,7	1.394	100,3	60.875	530	238,9	8,7
Gorenjska GZS regija	9.949	102,2	2.867	103,4	60.555	1.018	391,3	10,4
Osrednjeslovenska GZS regija	69.987	96,9	15.049	103,7	69.691	6.126	3.280,3	9,0
Podravska GZS regija	13.574	101,1	3.825	104,6	51.860	1.184	574,1	8,8
Pomurska GZS regija	4.086	114,1	899	105,9	51.277	293	162,9	7,3
Goriška GZS regija	6.449	98,1	1.626	101,8	58.431	558	221,2	8,8
Jugovzhodna GZS regija	7.073	101,6	2.214	106,9	79.100	1.011	624,4	14,5
Primorsko-notranjska GZS regija	1.860	98,7	479	101,7	53.383	171	79,0	9,3
Zasavska GZS regija	1.342	98,0	411	94,5	54.843	138	65,5	10,4
Savinjska GZS regija (SA-ŠA GZ)	5.822	114,5	966	104,8	56.422	314	-9,1	5,4
Skupaj Slovenija	144.621	98,7	34.671	103,7	63.780	13.492	6.525,7	9,5

Vir: Ajpes, baza podatkov letnih poročil

*Indeks 2024/2023 temelji na primerjavi finančnih podatkov iz letnih poročil za leto 2024 s finančnimi podatki podjetij iz leta 2023 (različno število družb).

Na nadaljevanju so objavljene tabele največjih gospodarskih družb po posameznih regijah, po treh kriterijih

Vir: Ajpes podatkovna baza, Ebonitete

Opomba metodologije: Top 10 družb po GZS regijah z največjo absolutno ustvarjeno vrednostjo celotnega prihodka, ustvarjene dodane vrednsoti v letu 2024 ter top 10 družb z največjim ustvarjenim prihodkom od prodaje na tujem trgu in so registrirani v predelovalnih dejavnostih. Upoštevane družbe na osnovi nerevidiranih in nekonsolidiranih bilančnih izkazov. GZS regija podjetja je določena po registraciji sedeža podjetja.

Primorsko-notranjska regija

Privabiti je treba nova, razvojno naravnana podjetja

mag. Boštjan Požar, direktor Regionalne zbornice Postojna

Primorsko-notranjska regija že vrsto let razvojno nazaduje. Gospodarstvo v regiji je tradicionalno, nizko do srednje tehnološko, prevladujejo predelovalne dejavnosti in proizvodno naravnano gospodarstvo. Zaradi nezmožnosti zagotavljanja dovolj kakovostnih delovnih mest prihaja do velikega odliva delovne sile v večje centre. V letu 2024 je po podatkih SURS 44 % delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega izven regije, od tega 61 % v Ljubljani. To sicer pomeni večjo ekonomsko moč prebivalstva, na drugi strani pa ima regija najmanjšo povprečno bruto plačo med slovenskimi regijami. Vse to vpliva na slabo demografsko sliko celotne regije.

Nujno je prestrukturiranje gospodarstva. Privabiti je treba investicije, da bi v regiji pričela delovati podjetja, ki bodo ustvarjala višjo dodano vrednost, ustvarjala verige vrednosti (tudi) znotraj regije. Za zmanjšanje razvojnih razlik so potrebne investicije in svež kapital, kar znatno otežuje dejstvo, da ima regija 54 % območij Natura 2000, kar 95 % površine regije pa so območja, varovana z različnimi varstvenimi režimi. Regija ne more zagotoviti dovolj prostora za gospodarsko rabo niti za lastna podjetja in kapitaliziranje notranjega gospodarskega potenciala, kaj šele za zunanje investitorje. Trenutno je v regiji izredno malo komunalno opremljenega prostora za gospodarstvo. Kjer je prostor, pa ni urejena primerna oskrba z električno energijo za delovanje podjetij. Občine so finančno šibke z nizkim investicijskim potencialom, kar dodatno zavira možnost razvojnega preboja regije.

Družbe so leto 2024 zaključile z neto čistim dobičkom v višini slabih 79 mio EUR, kar je 11 % manj kot leto poprej. Na uspešnost poslovanja so najbolj vplivale srednje družbe, ki so ustvarile 36 % vsega neto čistega dobička regije. 40 % čistega dobička so ustvarile družbe s področja predelovalnih dejavnosti – največ proizvodnja izdelkov iz gume in plastike, sledi obdelava in predelava lesa in proizvodnja izdelkov iz lesa, proizvodnja drugih strojev in naprav ter proizvodnja kovinskih izdelkov. Pomembnejši področji sta še trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Regija je pri izvozu nad slovenskim povprečjem, saj 48 % prihodkov od prodaje podjetja ustvarijo na tujih trgih.

Regija izredno zaostaja na področju razvoja in raziskav, bruto domači izdatki za raziskave in razvoj še zmanjšujejo. To zmanjšuje dolgoročno globalno konkurenčnost regijskega gospodarstva in predstavlja razvojno tveganje v srednjeročnem obdobju. Omenjeno je razvidno tudi pri prijavah na razpise za izbor najboljših inovacij, ki so se v zadnjih nekaj letih po obsegu prepolovile.

Potreba po kadrih je prisotna tako kot v preostalih regijah. Ohlajanje nemškega gospodarstva se v regijskem gospodarstvu, ki je v veliki meri vezano na avtomobilsko industrijo in belo tehniko, že pozna pri naročilih, posledično zmanjšuje tudi potrebo po delavcih.

Regija mora za zmanjšanje razvojnega zaostanka prestrukturirati gospodarstvo in izboljšati gospodarsko sliko s privabljanjem novih, razvojno naravnanih podjetij. V regiji poteka priprava regionalnega prostorskega plana, v kar se aktivno vključuje tudi Regionalna zbornica Postojna. Dobri prostorski pogoji lahko pozitivno vplivajo na gospodarsko sliko. Da bi to dosegli, je treba zagotoviti:

• možnosti gospodarskih vlaganj v regijo: bodisi z zmanjšanjem območij varovanja bodisi z zmanjšanjem oz. omilitvijo varstvenih režimov, kar bi omogočilo več podjetniških investicij;
• prestrukturirati gospodarstvo: kar je povezano z navedenimi vlaganji in posledično generiranjem kakovostnejših delovnih mest, ki bodo privlačnejša za mlade;
• celotno regijo umestiti med problemska območja: zagotoviti sredstva za regije, ki znatno povečujejo razvojni zaostanek za razvitejšimi in izgubljajo na konkurenčnosti.

Regija potrebuje prikrojeno gospodarsko politiko, ki bo podprla delovanje podjetij na takšnih problemskih območjih, saj se s tem zagotavlja dolgoročna poseljenost slovenskega podeželja.

Za zmanjšanje razvojnih razlik so potrebne investicije in svež kapital, poudarja direktor Boštjan Požar. Foto: Simon Avsec

Največja podjetja v Primorsko-notranjski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
ODPAD d.o.o. Pivka	POSTOJNSKA JAMA, d.d.	ebm-papst Slovenija d.o.o.
MI OSKRBA d.o.o.	KOVINOPLASTIKA LOŽ d.o.o.	LESONIT d.o.o.
ebm-papst Slovenija d.o.o.	PIVKA d.d.	KOVINOPLASTIKA LOŽ d.o.o.
PIVKA d.d.	PLAMA-PUR d.o.o.	PLAMA-PUR d.o.o.
LESONIT d.o.o.	KOLEKTOR ATP d.o.o.	FLUIDMASTER d.o.o.
PLAMA-PUR d.o.o.	ebm-papst Slovenija d.o.o.	TERMOPLASTI-PLAMA d.o.o., Podgrad
KOVINOPLASTIKA LOŽ d.o.o.	LESONIT d.o.o.	ebm-papst Cerknica d.o.o.
KOLEKTOR ATP d.o.o.	FLUIDMASTER d.o.o.	ORO MET d.o.o.
POSTOJNSKA JAMA, d.d.	TERMOPLASTI-PLAMA d.o.o., Podgrad	LIV SYSTEMS d.o.o.
ALPOD d.o.o.	PET PAK d.o.o.	RZ Timber d.o.o.

SAŠA regija

Ustvarjamo pogoje, kjer lahko uspevajo vsi

Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice

Leto 2024 je za SAŠA regijo potrdilo, da gre za okolje, ki kljub zahtevnim razmeram gradi na vztrajnosti, sodelovanju in razvojni naravnanosti. Regija je v letu dni okrepila prihodke podjetij, izboljšala poslovanje podjetnikov, dvignila produktivnost ter utrdila sodelovanje med gospodarstvom, občinami, šolstvom in številnimi deležniki.

Podjetniški sektor je znova pokazal, da zna delovati učinkovito – samostojni podjetniki so ustvarili 214 milijonov evrov prihodkov (+11 %), 18 milijonov evrov neto podjetnikovega dohodka (+12 %) in po rasti izkazali najboljše rezultate v državi. Hkrati so zaposlovali 1.511 delavcev, kar potrjuje njihov pomen za lokalno zaposlovanje. SAŠA regija je bila leta 2024 regija z najvišjo rastjo podjetnikovega dohodka, skupaj z obalno-kraško regijo.

Gospodarske družbe so v letu 2024 povečale prihodke za 15 %, število zaposlenih za 6 %, dodano vrednost pa za 6 %. A zaradi izzivov v energetiki in okolju so leto zaključile z neto čisto izgubo v višini 9 milijonov evrov, kar je posledica predvsem negativnih rezultatov v sektorju oskrbe z elektriko, plinom in paro. Družbe iz vseh drugih dejavnosti so poslovale z dobičkom.

V SŠGZ si prizadevamo, da podpiramo vse dele gospodarstva – od največjih sistemov do mikro podjetij. Pomembno je, da ustvarjamo pogoje, kjer lahko uspevajo vsi, ne glede na velikost. V letu 2024 smo se še posebej osredotočili na vprašanja absentizma in zdravja zaposlenih, saj preobremenjenost in kadrovske vrzeli postajajo vedno večji izziv. Pomagali smo podjetjem in zavodom iskati sistemske in lokalne rešitve.

Zaradi strateške lege regije je logistika ena ključnih panog, ki povezuje industrijo, trgovino in mednarodne trge. Zato je SŠGZ tudi v letu 2024 odločno zagovarjala nadaljnjo in pospešeno izgradnjo 3. razvojne osi, ki predstavlja življenjsko pomembno infrastrukturo za povezljivost gospodarstva v smeri sever-jug. Vključevanje regije v nacionalno prometno hrbtenico ni več razvojna želja, temveč nuja.

Našo vlogo smo nadgradili tudi kot sogovornik pri pripravi obeh ključnih zakonov: zakona o razvojnem prestrukturiranju in zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. Pri obeh smo opozarjali na pomen ciljno usmerjenih ukrepov, ki naj podprejo gospodarstvo in ljudi – zlasti v regiji, ki nosi največje breme energetske tranzicije.

Ob tem smo utrdili tudi širši družbeni vpliv – prepletamo gospodarstvo s športom, kulturo in turizmom, saj vemo, da kakovost življenja in pripadnost okolju pomembno vplivata tudi na razvoj regije. Podpiramo lokalne športne klube, organiziramo skupne dogodke, sodelujemo pri turističnih projektih in z inovativnimi pristopi dvigujemo prepoznavnost SAŠA regije kot sodobne in vzdržne. Za resničen razvojni preboj pa regija potrebuje:

• zanesljiv in konkurenčen energetski vir za gospodarstvo;
• kadrovsko prenovo – več vlaganj v šolstvo, znanje, stanovanja za mlade;
• močno podporo raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI), povezano z gospodarstvom;
• industrijsko cono nove generacije, zasnovano na načelih trajnosti;
• stabilen zakon o prestrukturiranju regije, z ukrepi za gospodarstvo in lokalno skupnost;
• hiter začetek gradnje 3. razvojne osi, s poudarkom na prometni pretočnosti in dostopnosti za gospodarstvo.

SAŠA regija je več kot industrijsko središče – je regija z dušo, ki povezuje gospodarstvo, znanje, šport, energijo in ljudi. Potrebuje partnerstvo države, da bo lahko iz energetske preobrazbe izšla ne kot regija, ki izgublja – ampak kot regija, ki vodi.

Pomembno je, da ustvarjamo pogoje, kjer lahko uspevajo vsi, ne glede na velikost, pravi direktor Rok Plankelj. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Savinjski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
Gorenje, d.o.o.	Gorenje, d.o.o.	Gorenje, d.o.o.
TEŠ d.o.o.	PREMOGOVNIK VELENJE, d.o.o.	BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje
BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje	TEŠ d.o.o.	KLS LJUBNO d.o.o.
PREMOGOVNIK VELENJE, d.o.o.	BSH HIŠNI APARATI d.o.o. Nazarje	PLASTIKA SKAZA d.o.o.
DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno	HTZ Velenje, I.P., d.o.o.	TURNA d.o.o.
GORENJE I.P.C., d.o.o.	KLS LJUBNO d.o.o.	PODKRIŽNIK d.o.o.
KLS LJUBNO d.o.o.	GORENJE I.P.C., d.o.o.	VEPLAS, d.d.
ESOTECH, d.d.	Hisense Europe Electronics, d.o.o.	Gorenje Orodjarna, d.o.o.
HTZ Velenje, I.P., d.o.o.	RGP d.o.o.	FIRŠT d.o.o.
PLASTIKA SKAZA d.o.o.	PLASTIKA SKAZA d.o.o.	Turvac d.o.o.

Posavska regija

Posavsko gospodarstvo uspešno tudi v letu 2024

Darko Gorišek, direktor GZS Posavske gospodarske zbornice, Krško

Posavsko gospodarstvo je kljub padcu prihodkov na raven pod 5 milijard evrov, natančneje 4.953 milijonov evrov (ind. 82,1), v letu 2024 poslovalo uspešno. Ostajamo izvozno orientirano gospodarstvo, saj je bila dobra polovica (51,7 %) vseh prihodkov od prodaje ustvarjenih na tujih trgih – tako na trgih EU kot izven EU.

14.040 zaposlenih v gospodarski družbah je ustvarilo dobrih 267 milijonov evrov neto čistega dobička (ind. 89,6), davek iz dobička, ki so ga plačale posavske gospodarske družbe v državno blagajno, pa je znašal 68,8 milijona evrov (ind. 116,6). K preudarnemu in v prihodnost usmerjenemu gospodarjenju pa so doprinesli tudi lastniki, ki ustvarjene dobičke namenjajo za prihodnji razvoj podjetij – preneseni dobiček minulih let znaša dobrih 803 milijone evrov.

Ustvarjena neto dodana vrednost, kot ključen kazalnik produktivnosti, znaša 1.066 milijonov evrov, in je nekoliko večja v primerjavi s predhodnim letom (ind. 100,5). Upoštevajoč število zaposlenih pri ustvarjanju dodane vrednosti, pa ta znaša 75.942 evrov/zaposlenega (ind. 99,7), kar posavsko gospodarstvo še vedno uvršča nad slovensko povprečje (DV/zaposlenega v Sloveniji znaša 63.780 evrov). Kljub manjši rasti dodane vrednosti so plače rasle hitreje od produktivnosti. Mesečna plača na zaposlenega je znašala 2.438 evrov (ind. 108,2) in je v povprečju večja od slovenskega povprečja za 72 evrov (povprečna mesečna plača na zaposlenega v Sloveniji je znašala 2.377 evrov – ind. 106,7).

Kapital posavskega gospodarstva se je povečal (ind. 103,3) in se približuje 3 milijardam (znaša 2.919 milijonov evrov).

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v porastu, znašale so slabih 242 milijonov evrov (ind. 114,2), pa vendar še nismo dosegli nivoja investicij izpred koronskega časa. Vzrokov je več, glavna pa sta predlog uredbe o varovanju vodnih virov, ki ga nekateri razumejo kot veljavnega, in vse večje administrativne ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj.

Zadolženost posavskega gospodarstva se je rahlo povečala, a še naprej ostaja na nizki ravni.

Vodilni zaposlovalec v regiji ostaja TPV Automotive d.o.o. (upoštevajoč tudi tri proizvodne lokacije izven Posavja), sledita NEK d.o.o. in KOSTAK d.d.

Na ravni Slovenije posavsko gospodarstvo še naprej predstavlja od 3 do 5 % gospodarske moči države (odvisno od kazalnika oz. kazalnika), zaradi posavske energetike pa izstopamo po čistih prihodkih od prodaje na zaposlenega, ti znašajo 345.317 evrov.

K uspešnemu poslovanju regije je prispevalo tudi 1.954 samostojnih podjetnikov. Povečali so število zaposlenih za 42 sodelavcev (skupaj so zaposlovali 1893 delavcev), povečali prihodke, ki so znašali skoraj 292 milijonov evrov (ind. 105,3), ustvarjena dodana vrednost znaša 86,7 milijona evrov (ind. 105,2), dodana vrednost na zaposlenega pa 45.813 evrov (ind. 107,0). Rezultat uspeha samostojnih podjetnikov se odraža v neto podjetnikovem dohodku, ki znaša 19,9 milijona evrov (ind. 101,8).

Upoštevajoč časovni vidik, so posavski samostojni podjetniki v letu 2024 poslovali rekordno. Svoje uspehe pa lahko še izboljšajo s širitvijo poslovanja na tujih trgih.

Tudi posavske zadruge so izboljšale kar nekaj kazalcev in kazalnikov, povečale so prihodke na dobrih 36 milijonov evrov (ind. 101,5), povečale so dodano vrednost na zaposlenega, ta je znašala 33.349 evrov (ind. 110,6), žal pa je njihov skupni rezultat negativen, znašal je dobrih 436 tisoč evrov.

Zadruge so poleg ostalih podjetij, ki delujejo v panogi SKD A kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo, ključnega pomena za prehransko samooskrbo, nadgradnjo kakovostne hrane, ohranjanje kmetij in slovenskega podeželja.

Posavski samostojni podjetniki so v 2024 poslovali rekordno, izpostavlja direktor Darko Gorišek. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Posavski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
GEN-I, d.o.o.	GEN d.o.o.	TPV AUTOMOTIVE d.o.o.
GEN d.o.o.	NEK d.o.o.	KOVIS d.o.o.
NEK d.o.o.	GEN-I, d.o.o.	VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
TPV AUTOMOTIVE d.o.o.	TPV AUTOMOTIVE d.o.o.	PREIS SEVNICA d.o.o.
KOSTAK d.d.	KOSTAK d.d.	WILLY STADLER d.o.o.
KOVIS d.o.o.	DS SMITH SLOVENIJA d.o.o.	RADEČE PAPIR NOVA, d.o.o.
DS SMITH SLOVENIJA d.o.o.	KOVIS d.o.o.	STILLES d.o.o.
VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.	TERME ČATEŽ d.d.	I.H.S. d.o.o.
RADEČE PAPIR NOVA, d.o.o.	PREIS SEVNICA d.o.o.	NARAYAN d.o.o.
JYSK d.o.o.	WILLY STADLER d.o.o.	LISCA d.o.o.

Zasavska regija

Zasavsko gospodarstvo v 2024: leto izzivov in odpornosti

Tjaša Polc, direktorica Zasavske gospodarske zbornice

Preteklo leto je bilo za zasavsko gospodarstvo leto upočasnitve in preizkušenj, ki so razkrile tako sistemske slabosti kot tudi določene segmente odpornosti. Čeprav je regija ohranila pozitivno poslovno bilanco, so ključni kazalniki pokazali poslabšanje razmer, zlasti v velikih podjetjih, kjer so bili upadi prihodkov in dobička izrazitejši kot v večini drugih slovenskih regij.

Poslovno leto 2024 je bilo za zasavsko gospodarstvo zahtevno. Po dveh letih rasti je regija zabeležila opazen padec ključnih gospodarskih kazalnikov, kar odraža vpliv raznolikih dejavnikov. Kljub temu pa so se nekateri segmenti gospodarstva, predvsem mikro podjetja in samostojni podjetniki, izkazali za bolj odporne.

Po podatkih AJPES je skupni neto dobiček zasavskih družb v letu 2024 upadel za kar 38 %, kar je bil najvišji padec med vsemi slovenskimi regijami. Skupni prihodki so se nominalno zmanjšali za 2 %, realno (upoštevajoč inflacijo) pa celo za 4 %. Regijsko gospodarstvo se je tako poslovno vrnilo na raven iz leta 2021. K temu so prispevali višji stroški dela in energentov, zmanjšana investicijska aktivnost in nižje povpraševanje, tako domače kot izvozno. Izvoz iz Zasavja se je znižal za približno 10 %, uvoz pa za 5 %. Ta trend kaže na nižjo gospodarsko dinamiko in potrebo po krepitvi konkurenčnosti.

Medtem ko so velika podjetja beležila največje padce, so mikro in majhna podjetja ter samostojni podjetniki poslovali razmeroma stabilno. Mikro podjetja so celo povečala prihodke za 9 %, majhna pa so ustvarila 7 % več dobička kot leto prej. Samostojni podjetniki so povečali dodano vrednost in zaposlovali več, čeprav se je njihov dobiček nekoliko zmanjšal.

Negativni trendi so bili še posebej izraziti v velikih podjetjih, kjer so se stroškovne obremenitve zaradi višjih prispevkov in visokih stroškov energentov močno poznale pri dobičkonosnosti. Omejenost investicij, predvsem na področju raziskav in razvoja, ostaja dolgoročna ovira. Kljub temu je v ospredju ostala priložnost, ki jo ponuja prestrukturiranje regije prek mehanizma za pravični prehod. Priložnost za napredek se skriva v podpori podjetjem vseh velikosti, usmerjenosti v inovacije ter boljši rabi evropskih in državnih spodbud. Zmanjšanje stroškov dela in energije ter spodbujanje investicij bodo ključni pogoji za bolj uspešno in vzdržno prihodnost.

Pozitivno pa velja izpostaviti vključevanje zasavskih podjetij v prestrukturiranje regije v okviru pravičnega prehoda iz premogovne v nizkoogljično regijo. Zasavska gospodarska zbornica obžaluje, da je na Javnem razpisu za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v Zasavski in Savinjsko – Šaleški premogovni regiji v okviru Sklada za pravični prehod v obdobju 2024 – 2027 prišlo do domnevnih nepravilnosti, zaradi česar je bil razpis razveljavljen. Zbornica je konec februarja letos pozvala gospodarsko ministrstvo k čim prejšnji objavi novega razpisa in kar najhitrejši možni transparentni, objektivni in strokovni obravnavi vlog ter k podaljšanju rokov za izvedbo projektov, kot je to mogoče skladno z evropsko regulativo.

Zasavska gospodarska zbornica je v letu 2024 pripravila, izvedla in/ali sodelovala pri izvedbi mnogih aktivnosti na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Z njimi je naslavljala potrebe članov, ki so jih ti izpostavljali v vsakodnevni komunikaciji. Kratek pregled specifičnih aktivnosti, vezanih na delovanje zbornice, kaže na dejstvo, da je ta skupaj s člani in za njih v letu 2024 izvedla veliko aktivnosti, na katere so lahko ponosni.

Zbornica poleg navedenega aktivno sodeluje pri vseh regijskih odločevalskih strukturah (Razvojni svet regije in odbori).

Čeprav je leto zaznamovalo občutno poslabšanje poslovnih rezultatov, pa regija kaže določene znake odpornosti, zlasti v segmentu mikro in malih podjetij ter samostojnih podjetnikov. V prihodnje bo ključno usmerjanje v bolj učinkovito rabo virov, dvig inovacijskega potenciala in izkoriščanje razvojnih spodbud. Ob tem pa ostaja nujna tudi sistemska razbremenitev stroškov dela in energentov, ki trenutno dušita podjetniško iniciativo in zmanjšujeta regijsko konkurenčnost.

Zasavsko gospodarstvo ne skriva svojih težav, a hkrati kaže na možnosti okrevanja, pojasnjuje direktorica Tjaša Polc. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Zasavski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
ETI, d.o.o.	ETI, d.o.o.	ETI, d.o.o.
STEKLARNA HRASTNIK d.o.o.	STEKLARNA HRASTNIK d.o.o.	STEKLARNA HRASTNIK d.o.o.
TRGOGRAD, d.o.o., Litija	DEWESoft d.o.o.	PREDILNICA LITIJA d.o.o.
DEWESoft d.o.o.	TRGOGRAD, d.o.o., Litija	TKI HRASTNIK, d.d.
AVTOHIŠA MALGAJ, d.o.o.	PREDILNICA LITIJA d.o.o.	Strip's d.o.o.
Holcim d.o.o.	TKI HRASTNIK, d.d.	BARTEC VARNOST, d.o.o.
DORMEO d.o.o.	ŠUŠTAR TRANS d.o.o.	KOVIT projekti d.o.o.
TKI HRASTNIK, d.d.	AGM NEMEC d.o.o.	KGL d.o.o.
PREDILNICA LITIJA d.o.o.	Strip's d.o.o.	TELKOM, d.o.o.
ŠUŠTAR TRANS d.o.o.	RUDIS d.o.o. Trbovlje	KUM-PLAST, d.o.o., Zagorje ob Savi

Pomurska regija

Gospodarska moč Pomurju se dviga

Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice.

Poslovni rezultati pomurskega gospodarstva za lansko leto so presenetili v pozitivnem smislu, kljub temu da lahko leto 2024 označimo kot zelo zahtevno z obilico geopolitičnih sprememb, ki so vplivale na nepredvidljivost poslovnega okolja. Vseeno je naše gospodarstvo, ki je očitno v zelo dobri kondiciji, opazno izboljšalo vse ključne gospodarske kazalnike. Tako so družbe povečale: obseg premoženja za 9 %, prihodke za 15 %, kapital za 11 % ter neto čisti dobiček za 24 % na 163 milijonov evrov. Rast kazalnikov je posledica dobrega dela ter stabilnega gospodarstva z razvojnim potencialom tudi za naslednja leta. Pomurska podjetja (šteto brez Leka v Lendavi in Krke v Ljutomeru) so namreč prvič v zgodovini imela dva gospodarska kazalnika najboljša v državi – rast čistega dobička in rast neto dodane vrednosti. Tudi krvna slika sledi gospodarskim kazalnikom in nakazuje pozitiven trend poslovanja v več kot 900 podjetjih. Od tega več kot polovica vseh zaposlenih ustvari povprečno več dodane vrednosti na zaposlenega, kot je slovensko povprečje.

V rezultatih se nam končno pozna odprtost regije in njen geostrateški položaj, pravočasna avtomatizacija in digitalizacija ter tehnološka nadgradnja. Vsekakor je potrebno izpostaviti, da so podatki odlični, kljub temu da so rezultati podjetij precej odvisni od dogajanja v naših največjih izvoznih partnericah, Nemčiji in Avstriji. Slednji še vedno skupaj presegata polovico izvoza naše regije, trenutno pa jima gospodarsko gledano ne gre najboljše.

Za stabilnost pomurskega gospodarstva skrbijo predvsem podjetja iz predelovalnih panog, ki ustvarjajo 74 % vseh izvoznih prihodkov regije. V teh panogah-podjetjih se proizvajajo visokokakovostni in inovativni izdelki ter rešitve. Ti dosegajo globalno konkurenčnost, najvišjo dodano vrednost in dosegajo vse evropske in svetovne trge – poleg omenjenih Nemčije in Avstrije največkrat tudi Madžarsko, Hrvaško, Švico in Srbijo. Odpirajo se trgi Belgije, Bližnjega vzhoda, Emiratov, Saudske Arabije, Alžirije ter tudi Japonske.

V regiji se razvijajo nove pozitivne in zgodbe. Lep primer je nekdanje Murino dvorišče. Na tem prostoru, ki je bil nekoč namenjen izključno industrijski dejavnosti, zdaj nastajajo oziroma ga naseljujejo mlada storitvena podjetja. Prostor pa omogoča tudi nadaljevanje tradicionalne tekstilne dejavnosti (Lelosi-Leloteks) in prihod tudi novih podjetij v to odlično »skupnost« podjetij.

Prav tako Lek Sandoz v Lendavi vzpostavlja dolgoročni razvoj farmacevtske panoge z novimi investicijami z najvišjo dodano vrednostjo, prav tako za razvoj farmacije skrbi v Ljutomeru še en farmacevtski velikan Krka. Oba dajeta priložnosti in možnosti mladim visokotehnološkim kadrom, da ostanejo doma ali se vrnejo domov.

Ogromne rezerve imamo še v turizmu, ki v naši regiji temelji predvsem na zdravilni geotermalni vodi, ter tudi v kmetijstvu, ki prav tako geotermalno vodo uporablja v rastlinjakih za kontrolirano proizvodnjo. Ne smemo pozabiti, da je za dolgoročen razvoj Pomurja zelo pomembno koriščenje naravnih danosti, ki predstavljajo še veliko neizkoriščeno konkurenčno prednost. Tukaj mislim predvsem na vodo iz reke Mure, ki nam omogoča načrtovanje novih investicij v kmetijstvu in turizmu ter namakanje najmanj 15 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč.

Če bomo sposobni v regiji izkoristiti naše konkurenčne prednosti ter spodbuditi nov naložbeni cikel v podjetjih tudi s pomočjo razvojnih subvencij – tukaj mislim predvsem na EU platformo strateških tehnologij za Evropo (platforma STEP) – se lahko nadejamo uspešnega poslovanja pomurskega gospodarstva tudi v prihodnje.

Pomursko gospodarstvo je v zelo dobri kondiciji in je opazno izboljšalo ključne kazalnike, pravi direktor Robert Grah. Foto: Aleš Cipot

Največja podjetja v Pomurski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
MOL SLOVENIJA d.o.o.	CARTHAGO d.o.o.	CARTHAGO d.o.o.
CARTHAGO d.o.o.	ELRAD ELECTRONICS d.o.o.	ELRAD ELECTRONICS d.o.o.
GMT d.o.o.	ARCONT d.d.	ARCONT d.d.
ELRAD ELECTRONICS d.o.o.	GMT d.o.o.	Komptech d.o.o.
POMGRAD d.d.	POMGRAD d.d.	ROSENBAUER, d.o.o.
ARCONT d.d.	MOL SLOVENIJA d.o.o.	TRANSPAK d.o.o.
Panvita MIR d.d	RADENSKA d.o.o.	PLANIKA TURNIŠČE d.o.o.
Komptech d.o.o.	Komptech d.o.o.	CLEANGRAD d.o.o.
RADENSKA d.o.o.	SAUBERMACHER SLOVENIJA d.o.o.	MAKOTER d.o.o.
POMURSKE MLEKARNE d.d.	Panvita MIR d.d	MARTMETAL d.o.o.

Celjska regija

Nujna sta jasna vizija in sodelovanje z ostalimi deležniki

Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje

Gospodarsko dogajanje v regiji v letu 2024 je bilo na videz bolj umirjeno, saj nismo bili priča tako ekstremnim dogodkom kot v preteklih dveh letih. Začetek leta je kazalo na pozitiven razvoj, saj so se inflacijski pritiski umirili, gospodarstvo v regiji je v veliki meri pričakovalo visoke cene energentov, relativno ugodne – celo boljše od povprečja EU – so bile gospodarske napovedi za našo državo. Žal je sledil padec povpraševanja, predvsem s strani naših tradicionalno najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev. Povzročil je upad proizvodnje, ki se je iz kvartala v kvartal samo poslabševala. Avtomobilska industrija, kot gonilo evropskega gospodarstva, je v krizi in to se prenaša na ostale segmente gospodarskega okolja. Poskusi Evropske komisije, da bi s protekcionističnimi ukrepi uvedbe carin preprečila oz. ublažila težave evropskih proizvajalcev, niso prinesli želenih rezultatov.

V regiji nismo mogli uteči splošnim trendom, kar se je najprej poznalo pri povečevanju zalog gotovih proizvodov. Regija je tradicionalno vezana na predelovalno industrijo, ki je izrazito izvozno usmerjena. Nekateri naši veliki, najpomembnejši členi gospodarstva, podjetja vezana na proizvodnjo in izvoz strojev v kmetijstvu, so se soočali s težavami pri plasmaju proizvodov zaradi padca povpraševanja iz naših tradicionalno najbolj pomembnih tržišč. Težave so se z izjemo redkih pojavljale v vseh panogah, predvsem je bilo zahtevno v kovinsko predelovalni panogi, še posebej tisti, vezani na avtomobilsko industrijo. Spet smo bili priča idejam po skrajševanju delovnega časa oz. ukrepu subvencioniranja čakanja na delo. V podjetjih je sicer dozorelo spoznanje, da se izgubljena in izučena delovna sila praviloma ne vrne, ko se povpraševanje popravi. Pomanjkanje delovne sile, ki je hromilo rast v preteklem času, je še vedno delno prisotno. V večini podjetij so zadeve poskušali reševati z najemom tuje delovne sile.

Poudariti je treba, da so nekateri segmenti, npr. kemijsko predelovalna industrija in še posebej turizem, delovali dobro ter da investicije, ki jih izvajajo, vlivajo optimizem tudi v prihodnje. Za še boljše rezultate bo treba rešiti kadrovsko vrzel, ki je tujci v celoti ne morejo nadomestiti.

V regiji se soočamo tudi s padcem zaposlenosti in, kar je žal še bolj pomembno, s padcem produktivnosti. To ob hkratnem povečevanju plač ne obeta nič dobrega za prihodnje. Edini izhod je povečevanje inovativnosti. Ta je sicer v regiji na solidi ravni, vzpodbujanje le-te pa je stalnica delovanja naše zbornice. Nekatere panoge, npr. proizvodnja strojev v kmetijstvu in gozdarstvu, so vodilne pri razvoju in inovativnosti v svoji panogi, ne le pri nas, temveč tudi v evropskem prostoru.

Za dodaten preboj regijskega gospodarstva bo potreben sočasen razvoj ostalih segmentov družbe, predvsem šolstva ter povezovanja razvojnih inštitucij z gospodarstvom. Kritična masa razvojnega potenciala in kapitala je v regiji omejena in le inovativni pristopi so možnost za izhod iz (pod)povprečja.

Podobno kot še kje v državi, se v regiji soočamo s slabo digitalno in zeleno preobrazbo, prepočasnim uvajanjem avtomatizacije in zelenih tehnologij, kar je posledica pomanjkanja tehničnih kadrov in že omenjenega sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami.

Celjska regija podjetjem nudi pomembno prednost v obliki odlične prometne infrastrukture, logistične dostopnosti ter dolgoletne industrijske tradicije. Regija nudi možnosti za visoko kakovost bivanja, kar prispeva, da zaposleni ostanejo v lokalnem okolju. Kljub stabilni rasti, izvozni usmerjenosti in naraščajočim vlaganjem v razvoj, regija pri produktivnosti in preobrazbi v visoko tehnološko družbo zaostaja. Razvojni preboj bo možen z odločnim vlaganjem v človeški kapital, inovativnost ter povezovalne projekte. Z jasno vizijo in sodelovanjem med gospodarstvom, izobraževalnimi institucijami ter seveda državo, ima celjska regija vse možnosti, da postane zgled sodobne industrijske regije v državi in širše.

V regiji bo treba povečati inovativnost, kar bo vodilo v dvig produktivnosti, pravi direktor Tomaž Benčina. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Celjski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
DARS d.d.	DARS d.d.	CINKARNA Celje, d.d.
ENGROTUŠ d.o.o.	ENGROTUŠ d.o.o.	UNIOR d.d.
ECE d.o.o.	CINKARNA Celje, d.d.	odelo Slovenija d.o.o.
JAGROS, d.o.o.	ELEKTRO CELJE, d.d.	Tastepoint d.o.o.
CINKARNA Celje, d.d.	UNIOR d.d.	GKN Driveline Slovenija, d.o.o.
KOVINTRADE d.d. Celje	JAGROS, d.o.o.	ŠTORE STEEL d.o.o.
UNIOR d.d.	Tastepoint d.o.o.	Novem Car Interior Design d.o.o.
Tastepoint d.o.o.	odelo Slovenija d.o.o.	ISOKON, d.o.o., Slovenske Konjice
odelo Slovenija d.o.o.	CETIS d.d.	JUTEKS d.o.o.
ZLATARNA CELJE d.o.o.	STEKLARNA ROGAŠKA d.o.o.	ALPOS METALURGIJA d.o.o.

Podravska regija

Podravska regija – stabilnost v času preizkušenj in temelji za razvojni preboj

mag. Aleksandra Podgornik, direktorica Štajerske gospodarske zbornice

Leto 2024 je bilo za podravsko gospodarstvo obdobje uravnoteženega poslovanja v zahtevnih makroekonomskih razmerah. Gospodarske družbe so kljub ohlajanju aktivnosti in naraščajočim stroškom dela ohranile temeljno stabilnost in poslovno uspešnost. Rezultat je rast neto dodane vrednosti, višji neto čisti dobiček ter povečano število zaposlenih. To potrjuje vitalnost in prožnost našega gospodarstva ter njegovo zmožnost prilagajanja razmeram na trgu – doma in v tujini.

V letu 2024 je 9.738 podjetij v regiji ustvarilo 574 milijonov evrov neto čistega dobička – kar predstavlja 10-odstotno nominalno in 8-odstotno realno rast glede na leto 2023. Prihodki so ostali na enaki ravni, a pozitivno izstopa rast neto dodane vrednosti, ki se je na zaposlenega zvišala za 6 odstotkov (realno 4 odstotke). Gospodarstvo regije se je tako uspešno uprlo inflacijskim pritiskom in ohranilo produktivnost. Opažamo pa nekatere negativne trende: višje povprečne zapadle obveznosti in več podjetij z likvidnostnimi težavami.

Predelovalne dejavnosti ostajajo gonilo podravskega gospodarstva – s skoraj 1.500 podjetji in več kot 38 odstotki zaposlenih ustvarijo največ čistih prihodkov. Sledi trgovina z dobrim petinskim deležem, medtem ko panoge, kot so oskrba z energijo in informacijske dejavnosti, izstopajo po visoki dodani vrednosti na zaposlenega. To kaže na diverzificirano in specializirano strukturo gospodarstva v podravski regiji, ki se postopno preusmerja v panoge z višjo dodano vrednostjo.

Podravska regija ohranja izvozno naravnanost, kar dokazuje prilagodljivost regijskih podjetij in njihovo sposobnost širjenja izven tradicionalnih trgov. Največjo rast so dosegla podjetja, ki poslujejo na trgih zunaj EU. Tako ostaja izvoz temelj stabilnosti, kljub znižanju prodaje na domačem trgu.

Čeprav v regiji delujejo izjemno uspešna inovativna podjetja, potencial še ni v celoti izkoriščen. Za pospešitev inovacij bi bila potrebna močnejša podpora raziskovalnorazvojnim partnerstvom, pilotnim projektom in tehnološkim inkubatorjem. Manjša in srednje velika podjetja pogosto nimajo dostopa do raziskovalne infrastrukture in kadrov, ki bi pospešili inovacijske procese. Povečanje povezovanja med gospodarstvom, raziskovalnimi institucijami in univerzo v Mariboru bi lahko ustvarilo močno inovacijsko jedro. Pomembno vlogo pri tem ima tudi nova B2B platforma Štajerske gospodarske zbornice, ki povezuje, promovira in spodbuja sodelovanje med člani.

V Podravski regiji se kljub gospodarski odpornosti in vitalnosti še vedno soočamo z več ključnimi razvojnimi izzivi. Med najpomembnejšimi ostajajo pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov, nizka vključenost podjetij v raziskovalno-inovacijske verige, preveliki stroški dela in majhna internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij.

Štajerska gospodarska zbornica je posebno pozornost namenila reševanju kadrovske problematike, kjer je z aktivnim povezovanjem z izobraževalnimi ustanovami in spodbujanjem karierne orientacije mladih prispevala k dolgoročnemu razvoju kompetenc v regiji. Veliko truda smo namenili tudi medsebojnemu mreženju podjetij, ki postaja ključnega pomena. Tako smo na ŠGZ lansirali dva ključna mreženjska produkta – poslovne zajtrke in B2B portal.

Pomemben je fokus v prihodnost, kjer so ključne tudi strateške usmeritve države. Za razvojni preboj regije bo v prihodnjih letih ključno uresničiti strateške projekte, kot so: vzpostavitev tehnološkega kampusa za industrijo 4.0, krepitev inovacijskega ekosistema z boljšim povezovanjem gospodarstva, znanosti in raziskav, programi internacionalizacije malih in srednjih podjetij ter energetski prehod regije z razogljičenjem industrije in razvojem pametnih energetskih omrežij.

ŠGZ bo s svojim povezovalnim delovanjem, strateškim pogledom in proaktivnim nastopom še naprej zastopala interese podravskih podjetnikov. Še naprej želimo odločilno prispevati k razvoju konkurenčnega, trajnostno usmerjenega in odprtega gospodarstva v regiji.

Podravska regija ohranja izvozno naravnanost, poudarja direktorica Aleksandra Podgornik. Foto: ŠGZ

Največja podjetja v Podravski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
IMPOL d.o.o.	POŠTA SLOVENIJE d.o.o.	IMPOL d.o.o.
TALUM d.d. Kidričevo	EGS-RI d.o.o.	TALUM d.d. Kidričevo
POŠTA SLOVENIJE d.o.o.	PERUTNINA PTUJ d.o.o.	ADK d.o.o.
PERUTNINA PTUJ d.o.o.	ELEKTRO MARIBOR d.d.	PALFINGER d.o.o.
Energija plus d.o.o.	TALUM d.d. Kidričevo	PERUTNINA PTUJ d.o.o.
ADK d.o.o.	ADK d.o.o.	Paloma d.d.
PALFINGER d.o.o.	DEM d.o.o.	STARKOM d.o.o.
Continental Adria d.o.o.	PALFINGER d.o.o.	LEDINEK ENGINEERING d.o.o.
Paloma d.d.	LEDINEK ENGINEERING d.o.o.	SILKEM d.o.o.
EGS-RI d.o.o.	HENKEL MARIBOR d.o.o.	WEILER Abrasives d.o.o.

Severno primorska regija

Gospodarstvo Severne Primorske v letu 2024: na razpotju izzivov in priložnosti

Brigita Štolfa, direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice

Leto 2024 je bilo za gospodarstvo Severne Primorske zaznamovano s previdno rastjo in zmernim optimizmom, kljub številnim izzivom. Regija je zaključila leto z nekoliko nižjimi prihodki, a pozitivnimi premiki pri dodani vrednosti in produktivnosti. Skupni prihodki podjetij so znašali 6,449 milijarde evrov, kar pomeni 1,9-odstotni upad glede na leto 2023. Kljub temu se je dodana vrednost povečala za 1,8 %, na 1,626 milijarde evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 58.431 evrov, kar je sicer še vedno pod slovenskim povprečjem, a kaže pozitiven trend. Neto čisti dobiček je znašal 221 milijonov evrov – za 75 milijonov evrov manj kot leto prej, predvsem zaradi padca v predelovalni industriji.

Regija ostaja industrijsko močna, predvsem v kovinsko-predelovalni industriji, elektroindustriji in proizvodnji avtomobilskih komponent. Kovinskopredelovalna dejavnost predstavlja približno 26 % prihodkov vseh podjetij, sledita trgovina (22 %) in gradbeništvo (13 %). Med pomembnejšimi panogami izstopajo tudi prehrambna industrija ter podjetja, ki izvajajo zeleni prehod.

Turizem je v letu 2024 presegel predpandemične številke – na območju Goriške je bilo zabeleženih več kot 400.000 nočitev, kar predstavlja več kot 10-odstotno rast. V ospredju je trajnostni, butični in doživljajski turizem, ki temelji na lokalni ponudbi, vinarstvu in aktivnem oddihu.

Severna Primorska je izrazito izvozno usmerjena. Po podatkih AJPES je vrednost izvoza v letu 2023 presegla 2,1 milijarde evrov, kar pomeni več kot polovico vseh prihodkov podjetij. V letu 2024 se je delež prodaje na tujih trgih povečal za 0,9 odstotne točke, kar je ena najvišjih rasti v državi. Glavni izvozni trgi so Nemčija, Italija, Avstrija in Francija. Geografska lega regiji omogoča intenzivno čezmejno sodelovanje tako v industriji kot turizmu.

Zbornica je v letu 2024 okrepila pobude za povezovanje podjetij čez mejo. Med najpomembnejšimi je priprava skupne poslovne mreže z SDGZ iz Trsta – »Borderless Biz«, katere ustanovitev je predvidena to jesen.

Podjetja v regiji so inovativna predvsem pri procesnih izboljšavah in digitalizaciji, a vlaganja v R&R ostajajo nizka – manj kot 1 % prihodkov, kar je pod državnim povprečjem. Regija se v 23 letih sodelovanja na razpisu za inovacije GZS uvršča v sredino med slovenskimi regijami. Izziv ostaja povezovanje podjetij z raziskovalnim in izobraževalnim sektorjem. Regijska zbornica zato kot prioriteto izpostavlja aktivacijo prenosa znanja med institucijami in gospodarstvom.

Pomanjkanje ustreznega kadra ostaja ena največjih ovir za rast. Povpraševanje je največje po tehničnih strokovnjakih, IT-kadrih in kadru v turizmu. Podjetja se odzivajo z okrepitvijo sodelovanja s šolami, razvojem internih izobraževanj ter vključevanjem tuje delovne sile.

Ob kadrovski vrzeli regijo bremenijo še pomanjkanje poslovne infrastrukture, slaba prometna povezanost ter razdrobljenost razvojnih pobud. Regijska gospodarska zbornica se je v letu 2024 osredotočila na:

• krepitev medpodjetniškega in čezmejnega sodelovanja,
• sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in razvojnimi deležniki,
• povezovanje gospodarstva z izobraževalnim in raziskovalnim okoljem.

Za trajnostni razvoj so ključni: pametna specializacija, inovacijsko okolje in moderna infrastruktura. Med strateške projekte, ki zahtevajo podporo države in EU sredstev, sodijo:

• večnamensko logistično središče, ki bi izboljšalo povezljivost in izkoristilo bližino prometnih koridorjev,
• razvoj industrijskih con z visoko dodano vrednostjo in učinkovitim upravljanjem,
• platforma za prenos znanja in raziskav v gospodarstvo,
• regijski center za kompetence, osredotočen na tehnične poklice prihodnosti.

Gospodarska prihodnost Severne Primorske je v rokah podjetij, institucij znanja, občin in države. Regija ima znanje in podjetniško tradicijo – zdaj potrebuje še vizijo, naložbe in sodelovanje.

Pomanjkanje ustreznega kadra ostaja ena največjih ovir za rast, opozarja direktorica Brigita Štolfa. Foto: Jan Čermelj

Največja podjetja v Goriški GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
MAHLE Electric Drives Slovenija d.o.o.	HIDRIA d.o.o.	MAHLE Electric Drives Slovenija d.o.o.
HIDRIA d.o.o.	HIT d.d. Nova Gorica	HIDRIA d.o.o.
KOLEKTOR CPG d.o.o.	MAHLE Electric Drives Slovenija d.o.o.	INCOM d.o.o.
EUROSPIN EKO, d.o.o.	Alpacem Cement, d.d.	TKK d.o.o.
KOLEKTOR MOBILITY d.o.o.	INCOM d.o.o.	Alpacem Cement, d.d.
KOLEKTOR KOLING d.o.o.	EUROSPIN EKO, d.o.o.	ETA d.o.o. Cerkno
INCOM d.o.o.	ELEKTRO PRIMORSKA d.d.	ITW Appliance Components d.o.o.
HIT d.d. Nova Gorica	KOLEKTOR SIKOM d.o.o.	MAHLE Electric Drives Bovec d.o.o.
Alpacem Cement, d.d.	KOLEKTOR CPG d.o.o.	INTRA LIGHTING d.o.o.
KOLEKTOR SIKOM d.o.o.	SENG d.o.o.	GOSTOL-GOPAN d.o.o. Nova Gorica

Jugovzhodna regija

Vsi poslovni rezultati družb v 2024 boljši kot v 2023

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine

Gospodarske družbe Dolenjske in Bele krajine (regija) so v letu 2024 realizirale 7,1 milijarde evrov prihodkov, 2,214 milijarde evrov dodane vrednosti in ustvarile 624 milijonov evrov neto čistega dobička. Predelovalne dejavnosti so v regiji najpomembnejše, ustvarijo več kot 73 % prihodkov, 74,5 % deleža v dodani vrednosti in zaposlujejo 64,5 % vseh zaposlenih. Predelovalnim dejavnostim sledijo trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, gradbeništvo, promet in skladiščenje. Farmacevtska in avtomobilska dejavnost sta dve ključni predelovalni dejavnosti. Prvih pet gospodarskih družb – KRKA, d. d, REVOZ d. d., ADRIA MOBIL, d. o. o., CGP, d. d. in TRIMO d. o. o. – je ustvarilo 49 % vseh prihodkov.

Gospodarske družbe že leta ustvarjajo najvišjo dodano vrednost na zaposlenega v Sloveniji, v letu 2024 kar 79.100 EUR. Regija je izrazito izvozno usmerjena, saj se kar 63,5 % prihodkov ustvari na zahtevnih tujih trgih, najpomembnejši trg so bile države Evropske unije. Med občinami je gospodarsko najuspešnejša Mestna občina Novo mesto, sledijo Trebnje, Črnomelj, Šentjernej in Metlika. Število zaposlenih v družbah je bilo v letu 2024 za 330 večje kot v letu 2023, skupaj je bilo 27.996 zaposlenih.

Zvišala se je tudi povprečna mesečna (bruto) plača. V gospodarskih družbah regije je znašala 2.659 EUR, kar je za 293 EUR višje od povprečne plače v slovenskih družbah. Poslovanje gospodarskih družb v regiji je tradicionalno boljše in bolj stabilno od povprečja družb v državi. Tako je bilo tudi v letu 2024, na kar kažejo vrednosti izbranih kazalnikov gospodarnosti, donosnosti, produktivnosti in financiranja. Gospodarske družbe v regiji so manj zadolžene kot družbe v državi. Vsi poslovni rezultati družb v regiji so bili v letu 2024 boljši kot v letu 2023.

Regijske razvojne priložnosti oz. izzivi so povezani z razvojem prometne, elektroenergetske in IKT infrastrukture. Pozitivne spremembe so vidne v vseh občinah, ki ležijo ob avtocesti. V zadnjih letih je namreč največ novih vlaganj v občinah Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto in Šentjernej, ki ležijo ob avtocesti Ljubljana – Zagreb. Po drugi strani Bela krajina, ki je podhranjena tako s prometno kot elektroenergetsko infrastrukturo, s težavo sledi Dolenjski. V gospodarstvu in lokalni skupnosti pričakujemo, da bo DARS še letos pridobil tako gradbeno dovoljenje za 1. in 2. ter 3. in 4. etapo hitre štiripasovne ceste v dolžini 18 km od izvoza Novo mesto vzhod na avtocesti Ljubljana Zagreb do izvoza Maline in da bo nato uspešno zaključil izbiro izvajalca del in še letos pričel z gradnjo, ki bo Belo krajino končno povezala z ostalo državo.

Gospodarske družbe že več kot 15 let aktivno vlagajo v razvoj kompetenc zaposlenih, saj na trgu dela manjka ustreznih kadrov. Ena od rešitev je sodelovanje na kariernem sejmu Moje delo v Ljubljani, ki ga načrtujemo in izvedemo na Gospodarski zbornici Dolenjske in Bele krajine.

Družbe s pomočjo vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije, digitalizacijo, robotizacijo in avtomatizacijo povečujejo dodano vrednost in konkurenčnost tako družb kot regije. Investicije v nove proizvodno logistične objekte in novo razvojno tehnološko opremo so vrsto let stalnica regijskega gospodarstva. Veliko priložnosti za rast je še v turizmu in gostinstvu.

Inovativnost, inovacijska kultura in razvojna naravnanost so temelj dolgoročne konkurenčnosti. V zadnjih desetih letih smo na zbornici dali velik poudarek inovacijam in razvoju inovacijske kulture v gospodarstvu in visokem šolstvu. S tem namenom smo leta 2021 ustanovili sekcijo za inovativnost. Na področju izobraževanja smo na GZDBK sami in v soorganizaciji s partnerji realizirali 122 izobraževanj. Nadaljevali smo z aktivnostmi za izboljšanje prometne in elektroenergetske infrastrukture.

Prioritetna projekta za prebojni razvoj regije sta gradnja hitre štiripasovne ceste (3. razvojne osi jug), ki bo zagotovila pogoje za skladnejši regionalni razvoj ter povečanje konkurenčnosti gospodarstva in prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu, in izboljšanje elektroenergetske oskrbe regije z izgradnjo 2×110 kV daljnovoda RTP Kočevje-RTP Črnomelj.

Temelj dolgoročne konkurenčnosti so inovativnost, inovacijska kultura in razvojna naravnanost, pravi direktor Tomaž Kordiš. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Jugovzhodni GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
KRKA, d.d., Novo mesto	KRKA, d.d., Novo mesto	KRKA, d.d., Novo mesto
REVOZ d.d.	ADRIA MOBIL, d.o.o. Novo mesto	REVOZ d.d.
ADRIA MOBIL, d.o.o. Novo mesto	REVOZ d.d.	ADRIA MOBIL, d.o.o. Novo mesto
CGP, d.d.	CGP, d.d.	TRIMO d.o.o.
TRIMO d.o.o.	TERME KRKA, d.o.o., Novo mesto	ADRIA DOM d.o.o.
AVTO SLAK d.o.o.	TRIMO d.o.o.	TOMPLAST, d.o.o.
BARTOG d.o.o. Trebnje	PODGORJE d.o.o. Šentjernej	URSA SLOVENIJA, d.o.o.
TOMPLAST, d.o.o.	ADRIA DOM d.o.o.	REM d.o.o.
ADRIA DOM d.o.o.	TOMPLAST, d.o.o.	KOLPA, d.o.o. Metlika
TERME KRKA, d.o.o., Novo mesto	KOLPA, d.o.o. Metlika	PLASTA d.o.o.

Osrednjeslovenska regija

Stabilen temelj slovenskega gospodarstva, a pred ključnimi razvojnimi odločitvami

Lara Flegar, v. d. direktorice Zbornice osrednjeslovenske regije

Osrednjeslovenska regija ostaja gospodarsko najmočnejša v Sloveniji. V letu 2024 je v regiji poslovalo kar 43,3 odstotka vseh gospodarskih družb v državi, ustvarile so 48,2 odstotkov vseh čistih prihodkov od prodaje in prispevale 43,4 odstotka celotne dodane vrednosti v Sloveniji. Čeprav je bil skupni prihodek podjetij glede na leto 2023 nižji za približno 3 odstotke, predvsem zaradi upada prihodkov pri največjih štirih družbah, je regija kljub temu ohranila vodilni položaj z vidika ustvarjene dodane vrednosti in dobička.

Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 69.691 EUR, kar je za 9,3 odstotka več od slovenskega povprečja. Rast dodane vrednosti (+3,7 odstotka) kljub padcu prihodkov nakazuje na povečevanje produktivnosti in učinkovitosti poslovanja. Neto čisti dobiček se je povečal za 1 odstotek in je predstavljal več kot polovico vsega dobička slovenskega gospodarstva. Rast je omogočila predvsem racionalizacija stroškov materiala in storitev, ki so se znižali za več kot 6 odstotkov.

Ključne panoge in izvozni potencial

Za razliko od drugih regij v Sloveniji je v osrednjeslovenski regiji največ dodane vrednosti ustvarjene v trgovini (področje G), sledijo ji gradbeništvo, predelovalne dejavnosti ter strokovne in tehnične dejavnosti. Predelovalne dejavnosti so sicer po prihodkih druge najpomembnejše, a v regiji ne zavzemajo primata kot v večini ostalih regij.

Izvozno usmerjenost regije zaznamuje visoka vrednostna prisotnost na tujih trgih, čeprav se je prihodkovni delež izvoznih prihodkov v letu 2024 nekoliko zmanjšal. V letu 2023 je regija na tujih trgih ustvarila 43,5 odstotka vseh prihodkov iz prodaje, kar je rahlo nižje kot leto prej, vendar regija zaradi svoje strukture gospodarstva ostaja pomembno izvozno središče.

Osrednjeslovenska regija ima visoko koncentracijo strokovno-tehničnih dejavnosti, kar skupaj z visoko dodano vrednostjo in največjo povprečno bruto plačo (2.354,80 EUR) v državi kaže na močan inovacijski potencial. Mikro in majhna podjetja predstavljajo kar 98 odstotkov vseh družb, kar pomeni živo podjetniško okolje, ki je obenem ranljivo, a tudi zelo fleksibilno in odzivno. Močna prisotnost velikih družb (268 družb s 84.000 zaposlenimi) prispeva k stabilnosti, hkrati pa ustvarja priložnosti za mreženje in sodelovanje z manjšimi.

V osrednjeslovenski regiji je bilo v letu 2024 zaposlenih 217.689 oseb, kar predstavlja 39,7 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v Sloveniji. V primerjavi z letom 2023 se je število zaposlenih povečalo za 425 oseb, kar pomeni zmerno, a stabilno rast. Vse težje je zagotavljati ustrezne kadre, predvsem v tehničnih poklicih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Pomanjkanje kadra poskušajo podjetja reševati s povezovanjem z izobraževalnimi ustanovami, uvajanjem štipendijskih shem in privabljanjem tujcev, a potrebne bodo dolgoročne sistemske rešitve na državni ravni.

Regijska zbornica za osrednjeslovensko regijo je lani največ napora usmerila v povezovanje gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami. Izvajali smo delavnice in sodelovali pri pripravi kadrovskih strategij. Hkrati smo bili aktivni pri podpori internacionalizaciji MSP-jev, kar je bistveno za razpršitev izvoznih aktivnosti izven največjih korporacij, kot tudi pri oblikovanju ustreznih razvojnih strategij za spodbudo startup in scaleup podjetij, ki so na odločevalskem nivoju še vedno zapostavljena.

Osrednjeslovenska regija nujno potrebuje za razvojni preboj razbremenitev prometne infrastrukture, zlasti v ljubljanski urbani regiji, kjer je širitev vpadnic prioritetnega pomena.

Ključnega pomena so tudi investicije v digitalno infrastrukturo, razvoj tehnoloških parkov in raziskovalnih centrov, ki bi še bolj okrepili inovativnost gospodarstva. Digitalna preobrazba podjetij, prilagajanje zelenemu prehodu in internacionalizacija MSP-jev ostajajo strateške prioritete.

V osrednjeslovenski regiji je nujna razbremenitev prometne infrastrukture, poudarja v.d. direktorice Lara Flegar. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Osrednjeslovenski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
PETROL d.d., Ljubljana	HSE d.o.o.	Lek d.d.
HSE d.o.o.	Novartis d.o.o.	Novartis d.o.o.
BELEKTRON d.o.o.	Lek d.d.	HELLA SATURNUS SLOVENIJA d.o.o.
Lek d.d.	TELEKOM SLOVENIJE, d.d.	KOLEKTOR ETRA d.o.o.
Mercator d.o.o.	PETROL d.d., Ljubljana	KANSAI HELIOS Slovenija d.o.o.
SPAR SLOVENIJA d.o.o.	Mercator d.o.o.	AquafilSLO d.o.o.
GEOPLIN d.o.o. Ljubljana	SPAR SLOVENIJA d.o.o.	Atlantic Droga Kolinska d.o.o.
Novartis d.o.o.	KOLEKTOR ETRA d.o.o.	Akrapovič d.d.
TELEKOM SLOVENIJE, d.d.	Telemach Slovenija d.o.o.	BRINOX d.o.o.
HOFER trgovina d.o.o.	LIDL Slovenija d.o.o. k.d.	MM KOLIČEVO d.o.o.

Koroška regija

Stabilnost s previdnostjo: leto 2024 na Koroškem

Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice

Gospodarska slika Koroške v letu 2024 je bila stabilna, a prežeta s previdnostjo. Podjetja so ohranila število zaposlenih (13.041), prihodki so zrasli za skromen 1 %, a hkrati se je izboljšala učinkovitost – neto dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 56.410 EUR, čisti dobiček pa 124,7 milijona evrov. To kaže na zrelost gospodarstva, ki zna delovati učinkovito tudi v negotovih razmerah.

Koroška ostaja izrazito industrijska regija. Predelovalne dejavnosti ustvarijo kar dve tretjini celotne dodane vrednosti; izstopajo kovinska industrija, proizvodnja električnih naprav, kemična industrija in lesarstvo. V letu 2024 so k rasti prispevali tudi gradbeništvo, trgovina, promet in skladiščenje ter strokovne in tehnične storitve. Štirideset največjih podjetij ustvari polovico vse dodane vrednosti v regiji, kar kaže na koncentracijo gospodarske moči in pomen velikih sistemov za celotno regijsko dinamiko. Porast gradbeništva je tudi posledica popoplavne sanacije, ki v regiji še aktivno poteka in ima pomemben vpliv tudi na lokalno gospodarstvo.

Kljub rahlemu padcu izvoza (indeks 98) ostaja Koroška izrazito izvozno naravnana – skoraj polovica vseh prihodkov prihaja s tujih trgov. Koroško gospodarstvo izjemno dobro konkurira na zahtevnih tujih trgih.

Inovativnost je gonilo razvoja, česar se podjetja v regiji zelo dobro zavedajo. Koroška vsako leto prispeva okvirno 10 % vseh inovacij na razpis GZS za inovacije, kjub temu da k celotnemu BDP prispevamo le dobra 2 %. Manjša podjetja se vse bolj vključujejo v digitalno preobrazbo, a potrebujejo dostop do razvojnih sredstev in povezovanje z raziskovalnimi institucijami. Delež investicij v osnovna sredstva je v 2024 znašal le 6 % čistih prihodkov od prodaje, kar kaže na zadržanost pri dolgoročnih vlaganjih. Tu potrebujemo kot regija vsekakor bistveno več. Veliko si obetamo od 99. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, kjer bi ustrezni ukrepi lahko pripomogli k hitrejšemu razvoju koroškega gospodarstva.

Pomanjkanje ustreznega kadra ostaja ena največjih ovir. Največje potrebe so po tehničnih profilih, zlasti v proizvodnji, gradbeništvu, logistiki, zdravstvu in socialni oskrbi. Stroški dela so se povečali za skoraj 18 %, kar dodatno otežuje zaposlovanje. Poleg tega se regija sooča z izrazitim odlivom kadrov. Mladi in visoko izobraženi pogosto odhajajo v večja slovenska mesta, medtem ko delavci z nižjo izobrazbo iščejo priložnosti v sosednji Avstriji. To ustvarja pritisk na lokalni trg dela in dodatno poglablja demografske izzive.

Na Koroški gospodarski zbornici verjamemo v dialog in sodelovanje. V to, da se podjetja obrnejo na nas, ko iščejo priložnosti, ko potrebujejo sogovornika, ali ko želijo, da njihov glas pride do tistih, ki odločajo. Naše poslanstvo je biti blizu podjetjem. Ko so regijo prizadele poplave leta 2023, smo takoj priskočili na pomoč. Pri pogovorih o tretji razvojni osi ves čas jasno in glasno zastopamo interese gospodarstva in regije, da bo izgradnja čim prej zaključena. Podjetjem pomagamo pri iskanju kadrov z obiski mladih v podjetjih, velikimi kariernimi sejmi, mreženjem.

Povezujemo gospodarstvenike – na vsakoletnem Koroškem gospodarskem forumu, podjetniških zajtrkih Dobro jutro, sosed, seminarjih, izobraževanjih, neformalnih druženjih, zimskih srečanjih in večernih dogodkih. Aktivno spodbujamo inovacije in vodimo tako regijske kot nacionalni izbor za najboljše inovacije v Sloveniji. Sodelujemo z lokalnimi skupnostmi, drugimi organizacijami v regiji in sosednji Avstriji.

Za dolgoročno konkurenčnost regije so ključni: izgradnja sodobne prometne infrastrukture; odprava posledic poplav iz leta 2023, ki so prizadele številna podjetja in infrastrukturo, ter zadostna vlaganja v razvoj. Podjetjem in prebivalcem moramo ponujati priložnosti za lepše življenje v regiji, da si bodo na Koroškem želeli ustvariti tako poslovno kot osebno življenje. Koroška ima stabilno gospodarsko jedro, a brez strateških vlaganj in podpore bo razkorak z bolj razvitimi regijami le še večji.

Na zbornici verjamemo, da je moč koroške regije v sodelovanju, poudarja direktorica Katja Pokeržnik. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Koroški GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
TAB d.d.	TAB d.d.	TAB d.d.
SIJ METAL RAVNE d.o.o.	SIJ METAL RAVNE d.o.o.	SIJ METAL RAVNE d.o.o.
CABLEX-M d.o.o.	SIJ RAVNE SYSTEMS d.o.o.	CABLEX-M d.o.o.
SIJ RAVNE SYSTEMS d.o.o.	ARMATURE d.o.o.	ARMATURE d.o.o.
MPI-RECIKLAŽA d.o.o.	CABLEX-M d.o.o.	GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIJA d.o.o.
ROBETA d.o.o.	TESNILA GK d.o.o.	SIJ RAVNE SYSTEMS d.o.o.
RELAX TURIZEM d.d.	MONTER DRAVOGRAD d.o.o.	AKERS VALJI RAVNE d.o.o.
ARMATURE d.o.o.	CNC P&K-PUŠNIK d.o.o.	ROBETA d.o.o.
GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIJA d.o.o.	ROBETA d.o.o.	WINOA ABRASIV MUTA d.o.o.
RCM d.o.o.	AKERS VALJI RAVNE d.o.o.	MONTER DRAVOGRAD d.o.o.

Gorenjska regija

Izvoz ostaja ključna značilnost regije

Nina Vrabelj, direktorica Regionalne zbornice Gorenjska

Gorenjsko gospodarstvo je v letu 2024 ohranilo stabilnost z zmerno rastjo prihodkov (+3 %) in dodane vrednosti (+4 %). Ob koncu leta je bilo registriranih skoraj 24.000 poslovnih subjektov, kar je 10 % vseh v Sloveniji. Gospodarske družbe ustvarijo kar 92 % vseh prihodkov in 93 % delovnih mest v regiji. Dodana vrednost na zaposlenega je dosegla 60.554 EUR, kar je 5 % pod slovenskim povprečjem. Tretjina podjetij je poslovala z izgubo, ki se je povečala za 58 %. Samostojni podjetniki beležijo nekoliko boljše rezultate (+7 % prihodki, +10 % dobiček), a z omejenim vplivom na skupno regijsko gospodarstvo.

Regijsko gospodarstvo temelji na predelovalnih dejavnostih, trgovini in gradbeništvu. Vse tri panoge so lani poslabšale poslovanje, v trgovini se je dobiček znižal za 65 %, v industriji za skoraj petino. Predelovalne dejavnosti sicer še vedno predstavljajo 47,7 % prihodkov regije, kar potrjuje njihovo pomembnost. Trgovina in logistika sledita z dobrimi 12 % in 11 %. Po drugi strani pa IKT ter dejavnosti, povezane z ravnanjem z odpadki, izkazujejo pozitivne trende, kar nakazuje preoblikovanje industrijske strukture regije v smeri znanja in trajnosti.

Izvoz ostaja ključna značilnost Gorenjske. Leta 2024 so podjetja izvozila za 3,6 mrd EUR blaga (+4,8 %), a je delež regije v slovenskem izvozu padel na 5,8 %. Na tuje trge je izvažalo 2.216 podjetij, kar je 93 več kot leto prej. Najpomembnejši izvozni trgi ostajajo Nemčija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Kljub temu več kot polovica prihodkov podjetij izvira iz izvoza, regija pa ostaja izrazito vpeta v mednarodne verige vrednosti.

Gorenjska se uveljavlja kot inovacijsko dinamična regija, s podjetji, ki vlagajo v raziskave, razvoj, digitalizacijo in trajnost. Predelovalna podjetja s svojimi lastnimi R&R oddelki ustvarjajo visok delež inovacij, predvsem v avtomobilski in kovinski industriji. Tudi delež podjetij iz panog z večjo inovacijsko intenzivnostjo, kot so IKT ter strokovne in znanstvene dejavnosti, je relativno visok. Regija se uspešno vključuje v evropske projekte, sodeluje z raziskovalnimi organizacijami in vlaga v zelene ter digitalne preboje.

Kadrovske potrebe ostajajo ena ključnih razvojnih ovir. Nizka brezposelnost in gospodarska aktivnost povečujeta pritisk na iskanje ustreznega kadra, zlasti v tehničnih poklicih. Regija se odziva z organizacijo kariernih sejmov, boljšim povezovanjem gospodarstva in izobraževanja ter promocijo deficitarnih poklicev.

Regija se sooča tudi z več sistemskimi izzivi, in sicer staranjem delovne sile, selitvijo mladih v osrednjeslovensko regijo ter počasnim prehodom v gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo. Digitalna preobrazba zahteva nova znanja in vlaganja, ki jih mnoga podjetja težko zagotovijo. Omejitve pri širitvi industrijskih con in prostorska politika upočasnjujejo nove investicije. Gorenjska potrebuje močnejšo podporo pri vlaganjih v infrastrukturo in RRI, da bo ohranila svojo konkurenčnost.

Regionalna zbornica Gorenjska je največ napora usmerila v podporo podjetjem na področju podpornih storitev in izobraževanj na različnih področjih: ESG, trajnostnega prehoda, digitalizacije, umetne inteligence, inovativnosti in javnih razpisov idr. Vzpostavila je intenzivno svetovalno mrežo in okrepila neposredno sodelovanje z gospodarstvom. V letu 2025 načrtujemo oblikovanje delovnih skupin za ključna razvojna področja: RRI, kadri, trajnost, digitalna preobrazba in internacionalizacija.

Za razvojni preboj bi bile ključne investicije v sodobne strateške projekte, usmerjene v gospodarstvo, na primer regijsko vozlišče za RRI, industrijske cone z napredno infrastrukturo (energetika, krožno gospodarstvo), platforme za razvoj kadrov, demo center za Industrijo 4.0 in umetno inteligenco ter logistične povezave (letališče, železnica). Za trajnostni razvoj podjetništva in industrije mora Slovenija ustvariti ugodnejše poslovno okolje. Brez sistemskih izboljšav bodo tudi najnaprednejši projekti težko dosegli svoj polni potencial. Gorenjska ima znanje, podjetniški zagon in inovativnost – zdaj potrebuje še podporno okolje, ki bo omogočilo, da iz zamisli nastanejo preboji.

Zbornica bo letos oblikovala delovne skupine za ključna razvojna področja, napoveduje direktorica Nina Vrabelj. Foto: Tadej Kreft

Največja podjetja v Gorenjski GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
SIJ ACRONI d.o.o.	LTH Castings d.o.o.	SIJ ACRONI d.o.o.
LTH Castings d.o.o.	GOODYEAR SLOVENIJA, d.o.o.	LTH Castings d.o.o.
GOODYEAR SLOVENIJA, d.o.o.	SIJ ACRONI d.o.o.	GOODYEAR SLOVENIJA, d.o.o.
MERKUR trgovina, d.o.o.	KNAUF INSULATION, d.o.o., Škofja Loka	KNAUF INSULATION, d.o.o., Škofja Loka
KNAUF INSULATION, d.o.o., Škofja Loka	DOMEL, d.o.o.	DOMEL, d.o.o.
DOMEL, d.o.o.	MERKUR trgovina, d.o.o.	ISKRAEMECO, d.d.
ISKRAEMECO, d.d.	ARRIVA d.o.o.	FILC d.o.o.
FILC d.o.o.	FILC d.o.o.	BOSCH REXROTH d.o.o.
JANUS TRADE, d.o.o.	KZPS, d.o.o.	ISKRA MEHANIZMI, d.o.o.
ISKRA MEHANIZMI, d.o.o.	Fraport Slovenija, d.o.o.	ELAN, d.o.o.

Obalno-kraška regija

Največja razvojna cokla pomanjkanje zazidljivih zemljišč

Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice

Obalno-kraško gospodarstvo temelji na storitvah. Prestrukturiranje nekdaj drugega najmočnejšega regijskega gospodarstva po padcu nekaterih paradnih konjev še vedno poteka, v zadnjih nekaj letih pa se je začel nakazovati trend ponovnega prebujanja. Nekoliko ga je presekalo sprejetje Zakona o opravljanju čezmejnih storitev, saj regija iz tega naslova »zasluži« nekaj 100 milijonov evrov letno.

Ključna gospodarska panoga je logistika z vključenim opravljanjem skladiščnih storitev. Grozd okoli Luke Koper ustvari približno 40 odstotkov vsega dobička v regiji, vsako leto pa se število zaposlenih v panogi za malenkost poveča.

Velika podjetja po mednarodni klasifikaciji lahko preštejemo na prste obeh rok. Kar 99,6 odstotka delujočih podjetij v regiji je MSP-jev. Žal je produktivnost in dodana vrednost mikro podjetij najnižja in tu ustvarjena dodana vrednost za malenkost presega 40.000 evrov. Najvišjo dodano vrednost ustvarijo velika podjetja, ki so zvečine skoncentrirana v logistični in finančni sektor, ustvarjajo pa nekaj več kot 90.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Statistično je regijska dodana vrednost malenkost narasla in skoraj dosega 61.000 evrov, vendar je realna slika nekoliko slabša. Razen velikih podjetij so vse ostale družbe pod regijskim povprečjem, kar kaže na manjšo investicijsko sposobnost in pomanjkanje kapitala v podjetjih, ki bi omogočil večje naložbe v regiji.

Največja razvojna cokla je kritično pomanjkanje zazidljivih zemljišč in izjemno visoka stopnja najrazličnejših stopenj zaščite okolja. Kljub najboljšim klimatskim pogojem je prispevek kmetijstva v prihodkih skoraj zanemarljiv. Razlog so nezgrajeni (že obljubljeni) namakalni sistemi in dražji najem (ali nakup) kmetijskih zemljišč. Povprečna cena hektarja kmetijske zemlje v Sloveniji je nekaj čez 20.000 evrov, ob morju pa hektar kmetijskih zemljišč stane dvakrat toliko, kar je najbrž eden ključnih razlogov, da je obdelana le četrtine kmetijske zemlje.

Zaradi skoraj 20-letne »luknje« pri gradnji stanovanj (razen za trg na najbolj elitnih lokacijah) se kaže izjemno pomanjkanje kadrovskih stanovanj, kar onemogoča zapolnitev prostih delovnih mest z delavci od drugod. Cena najemnega stanovanja je namreč med najvišjimi v državi.

Skupni prihodki regije so ostali na ravni leta 2023 (znižali so se za 0,3 odstotka), regija v agregatu ustvarja dobiček. Ostaja izrazito izvozno naravnana, saj doma ustvari le 35 odstotkov vseh prilivov. Nekoliko skrbi velika odvisnost od tržišč EU, saj se ogromno poslov ustvarja s sosednjo Italijo, ki pa ni pri najboljšem gospodarskem zdravju. Dobro desetino prihodkov regija ustvari izven EU, pretežno na Daljnem vzhodu. Zelo malo ali nič regija posluje z ZDA, Latinsko Ameriko, Afriko in bližnjim ter srednjim Vzhodom in Indijo.

Pomanjkanje lastnega kapitala ohranja status-quo, zato so statistični podatki regije v nekaj zadnjih letih precej podobni. Potem ko je celoten obmorski turizem postal zgolj izvajalec odločitev, ki jih sprejemajo v drugih regijah, se je obseg naložb v dvig kakovosti objektov in storitev najprej zmanjšal, zatem pa stabiliziral na nižjih ravneh. Finančni sektor ima res sedež v regiji, vendar pa ključni možje ne sedijo več v Kopru, pač pa v Ljubljani.

Stanje »ohranjanja pozicij« je posledica tudi prepočasnih ali odloženih državnih naložb v prometno, vodno in elektro infrastrukturo, ki so osnovni pogoj za naložbe. Po kriteriju zanimivosti zahodna Slovenija sodi med tri najbolje ocenjena področja v EU, vendar pa je vsak poseg v prostor povezan najprej s pomanjkanjem dovolj velikih zazidalnih zemljišč, zatem pa še s številnimi birokratskimi meandri. K pomanjkanju zazidalnih zemljišč predvsem v okolici pristanišča je precej pripomogel nastanek krajinskega parka Škocjanski zatok, ki je nastal na zemljiščih, predvidenih za širitev gospodarskih dejavnosti. Pričakovanja, da bo država to »kompenzirala« s prekategorizacijo nekaterih zemljišč in »vrnitvijo« razvojnega potenciala regije, so torej upravičena, doslej pa so še vselej naletela na gluha ušesa odgovornih na pristojnih ministrstvih.

V zadnjih nekaj letih se je v regiji začel nakazovati trend ponovnega prebujanja, pravi direktor Robert Rakar. Foto: Barbara Reya

Največja podjetja v Obalno-kraški GZS regiji:

Celotni prihodki	Dodana vrednost	Izvoz predelovalnih dejavnosti
MOL & INA d.o.o.	LUKA KOPER, d.d.	CIMOS d.d.
LUKA KOPER, d.d.	MOL & INA d.o.o.	Titus d.o.o. Dekani
CIMOS d.d.	INTEREUROPA d.d.	AK Automotive d.o.o.
GLOVIS EUROPE GmbH, Podružnica Koper	Titus d.o.o. Dekani	RHI Magnesita d.o.o.
INTEREUROPA d.d.	ISTRABENZ TURIZEM d.d.	SVP YACHTS d.o.o.
Titus d.o.o. Dekani	ISTRABENZ PLINI d.o.o.	POČKAJ d.o.o.
TPG EXPRESS, d.o.o.	CPK d.d.	MITOL d.o.o., Sežana
MAKRO 5 GRADNJE d.o.o.	MARJETICA KOPER, d.o.o.-s.r.l.	Win Systems d.o.o.
BOXLINE UCL d.o.o.	AK Automotive d.o.o.	K.K. Kras Kabine d.o.o.
ISTRABENZ PLINI d.o.o.	RHI Magnesita d.o.o.	BIOSTILE d.o.o.