Shrani za kasnejše branje.
V zadnjih petih letih je največjo rast dodane vrednosti na zaposlenega dosegla skupina srednje visoko tehnološko zahtevnih dejavnosti, v zadnjem desetletju pa nekoliko presenetljivo nizko tehnološke dejavnosti.
Darja Močnik, GZS, Analitika
Dodana vrednost na zaposlenega je eden ključnih kazalnikov produktivnosti in tehnološke razvitosti podjetij. V predelovalnih dejavnostih, razvrščenih po tehnološki zahtevnosti, je bila v letu 2024 najvišja dodana vrednost na zaposlenega v skupini visoko tehnološko zahtevnih proizvodov (VTZ), kjer je znašala skoraj 102 tisoč EUR. Sledile so srednje visoko tehnološke panoge (SVTZ) s 64 tisoč EUR, srednje nizko tehnološke (SNTZ) s 56 tisoč EUR in nizko tehnološke (NTZ) s 54 tisoč EUR. Povprečje predelovalne dejavnosti znaša 63 tisoč EUR.
Čeprav so VTZ panoge v absolutnem smislu najbolj produktivne, pa podatki o rasti kažejo nekoliko drugačno sliko. Leta 2024 je v primerjavi z letom 2019 največjo relativno rast dodane vrednosti na zaposlenega dosegla skupina SVTZ, in sicer za 40,3 %. Sledile so NTZ panoge s 37,1 %, SNTZ z 29,3 %, medtem ko je bila rast v VTZ panogah najnižja – 18,9 %. To pomeni, da so srednje visoko tehnološke panoge v zadnjih petih letih najbolj napredovale v smislu povečanja produktivnosti na zaposlenega.
Še bolj zanimiva pa je dolgoročna primerjava z letom 2014. V desetletnem obdobju so največjo rast dodane vrednosti na zaposlenega dosegle prav NTZ panoge – kar 60,9 %. Sledile so SVTZ (+54,3 %), SNTZ (+47,2 %) in VTZ (+37,9 %). To kaže, da so tudi tradicionalno manj tehnološko zahtevne industrije v zadnjem desetletju doživele pomembne strukturne spremembe, ki so vodile k večji učinkovitosti.
Razloge za te trende lahko iščemo v več dejavnikih. V NTZ panogah je prišlo do relativno počasnejše rasti zaposlenosti (+9,3 % leta 2024 v primerjavi z letom 2014), kar pomeni, da se je rast dodane vrednosti (+75,9 %) razmeroma bolj prelila v rast produktivnosti. Poleg tega so številna podjetja v teh panogah vlagala v avtomatizacijo, digitalizacijo in optimizacijo procesov, da bi obdržala delovna mesta v Sloveniji, kar je omogočilo večjo učinkovitost brez večje rasti števila zaposlenih.
V SVTZ panogah je bila rast zaposlenosti zmerna (+18,5 %), medtem ko je dodana vrednost zrasla za skoraj 83 %, kar prav tako kaže na izboljšave v produktivnosti. Ta skupina vključuje industrije, kot so proizvodnja električnih naprav, strojev in motornih vozil, kjer so vlaganja v razvoj, inovacije in izvozno usmerjenost ključni dejavniki rasti.
VTZ panoge, čeprav najbolj delovno produktivne, so v zadnjem desetletju beležile najvišjo rast zaposlenosti (+42,6 %), kar pomeni, da se je sicer visoka rast dodane vrednosti (96,7 %) porazdelila na večje število zaposlenih in tako ublažila rast dodane vrednosti na posameznika. To je lahko posledica širjenja dejavnosti in večje potrebe po visoko usposobljenem kadru, ki pa ga ni vedno mogoče nadomestiti z avtomatizacijo.
V NTZ in SNTZ panogah je rast dodane vrednosti presegla rast prihodkov, kar kaže na izboljšano stroškovno učinkovitost. Lahko sklepamo, da so podjetja izboljšala svojo stroškovno strukturo, povečala delež lastne proizvodnje ali pa dosegla višjo ceno na enoto proizvoda. V NTZ panogah je bila razlika bolj izrazita – prihodki so zrasli za 58,9 %, dodana vrednost pa za 75,9 %. V VTZ panogah so prihodki zrasli za 96 %, dodana vrednost za 96,7 %, kar pomeni, da se je večina rasti prihodkov prelila tudi v višjo dodano vrednost. V VTZ panogah imajo tudi višje stroške vhodnih materialov in opreme, pogosto vlagajo v dražje in tehnološko napredne stroje, ki zahtevajo visoke začetne investicije in redno vzdrževanje. Vseeno pa jim bruto marže v tem obdobju ni uspelo povečati, kljub temu da je ostala najvišja.
Opombe za tehnološko zahtevnost: *VTZ Visoko tehnološko zahtevni proizvodi (oddelki 21, 26 in skupina 30.3) *SVTZ Srednje visoko tehnološko zahtevni proizvodi (oddelki 20, 27, 28, 29, skupine 25.4, 30.2, 30.4, 30.9 in 32.5) *SNTZ Srednje nizko tehnološko zahtevni proizvodi (oddelki 19, 22, 23, 24, 33, skupine 18.2, 25.1–25.3, 25.5–25.9 in 30.1) *NTZ Nizko tehnološko zahtevni proizvodi (oddelki 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 31, skupine 18.1, 32.1–32.4 in 32.9)
5 ključnih podatkov za Slovenijo
-4,2 odstotne točke (jun. 2025) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima se je junija spustila na najnižjo raven (-4,2 o. t.) v zadnjih 19 mesecih, na kar je vplival slabši kazalnik v trgovini na drobno (-8 o. t.), kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (-2 o. t.) ter ostalih dejavnostih, kjer se je rahlo poslabšalo zaupanje. Tako je bila gospodarska klima medletno nižja za 2,7 o. t. V prvem četrtletju je kazalnik zaupanja znašal -2,4 o. t., v drugem četrtletju pa -3,1 o.t. K poslabšanju klime v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje so prispevali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za -1,3 o. t.), trgovini na drobno (za -17,3 o. t.). Pozitivno sta vplivala kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (+1,0 o. t.) ter kazalnik zaupanja potrošnikov (+3 o. t.).
-8,1% (I-IV 2025/I-IV 2024) – vrednost gradbenih del
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji je v prvih štirih mesecih leta 2025 upadel za 8 % glede na enako obdobje predhodnega leta, od tega v aprilu za 6 %. K slednjemu je prispeval petinski padec opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih, ob zmanjšanju investicijskih izdatkov državnega proračuna (-4,3 %) in sočasni precej upočasnjeni dinamiki črpanja evropskih sredstev. Upadel je tudi obseg opravljenih gradbenih del na stavbah (-4 %), k čemur je prispeval 5,3-odstotni padec na nestanovanjskih stavbah ter za 1,3 % manjši obseg gradbenih del na stanovanjskih stavbah. Nekoliko je porasel zgolj obseg specializiranih gradbenih del (+2,5 %).
-0,8 % (I-IV 2025/I-IV 2024) – obseg prodaje tržnih storitvenih dejavnosti
Skupni obseg (meri realno spremembo) prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini je bil v prvih štirih mesecih 2025 nižji za slab odstotek. Rast obsega prodaje v trgovini je dosegla 2,4 %. Med tržnimi storitvenimi dejavnostmi je prišlo do 6,3-odstotnega padca obsega prodaje v poslovanju z nepremičninami, 3,5-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zlasti na oddelku zaposlovalnih dejavnosti (-15 %) in pisarniških poslovnih storitvah (-10 %) ter rasti v dajanju v najem in zakup (+21 %). Padec obsega prodaje so beležili tudi v IKT dejavnosti (-2,5 %) in v gostinstvu (-1,2 %). Promet in skladiščenje sta beležila 2,6 % rast obsega prodaje, kjer se krepi zračni promet (+18 %), nižji obseg prodaje pa sta imeli pošta in kurirska dejavnost (-1,8 %) ter vodni promet (-6,9 %).
-1,8 % (I-IV 2025/I-IV 2024) – industrijska proizvodnja
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v aprilu 2025 v Sloveniji po prvi oceni za 1,2 % manjša kot v predhodnem mesecu, kar predstavlja tretji zaporedni mesečni padec. V prvih štirih mesecih leta 2025 je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta nižja za 2,4 %. Visoka rast je bila prisotna v pridobivanju kamnin in rudnin (+28,5 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za desetino) in proizvodnji kemičnih izdelkov (+7,2 %). S padcem so se soočali v proizvodnji usnja (za tretjino), proizvodnji drugih vozil in plovil (-28,2 %), proizvodnji motornih vozil (za šestino), tiskarstvu (-12,6 %), proizvodnji oblačil, pijač in računalnikov (vse za desetino) ter proizvodnji kovinskih izdelkov (-7,2 %).
+2 % (I-VI 2025/I-VI 2024) – cene življenjskih potrebščin
Cene življenjskih potrebščin so se v primerjavi z lanskim junijem zvišale za 2,2 % (v juniju 2024 je bila stopnja inflacije 1,5-odstotna). Cene storitev so bile višje za 2,6 %, cene blaga za 2 %. Pri blagu dnevne porabe so bile cene višje za 2,6 %, pri poltrajnem blagu za 1,2 %, pri trajnem blagu pa za 0,1 %. K letni rasti cen so najbolj prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (+6,7 %), alkoholnih pijač in tobaka (+4,1 %) ter višje cene storitev v skupinah restavracije in hoteli (+5 %), izobraževanje (+4,1 %) in zdravstvo (+3,7 %). Po drugi strani so se cene v skupinah stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 1,5 % ter ublažile rast cen za 0,2 odstotne točke, kot tudi komunikacij (-1,2 %).