Shrani za kasnejše branje.
Zdravstveni absentizem v Sloveniji že nekaj let presega raven kratkoročnih nihanj in postaja resen strukturni izziv gospodarstva. Leta 2024 je bilo po podatkih ZZZS izgubljenih 19,48 milijona delovnih dni, kar pomeni 5,62 % vseh delovnih dni oziroma povprečno 20,5 dneva na zaposlenega.
Katja Pokeržnik, Koroška gospodarska zbornica, GZS
Čeprav se je povprečno trajanje posamezne odsotnosti nekoliko skrajšalo, skupno breme ostaja visoko predvsem zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti, ki ustvarijo več kot 70 % vseh izgubljenih dni. Med ključnimi vzroki izstopata duševno zdravje zaposlenih ter varnost in zdravje pri delu, kjer imajo preventivni in organizacijski ukrepi dokazano največji učinek.
Foto: Depositphotos
Duševne in vedenjske motnje sodijo med najhitreje rastoče razloge bolniških odsotnosti. Leta 2024 je bilo v Sloveniji zabeleženih 26.238 primerov odsotnosti zaradi duševnih motenj, kar pomeni skoraj 20-odstotno rast v enem letu. Te odsotnosti so praviloma dolge in pomembno vplivajo na organizacijo dela, stroške nadomeščanj in produktivnost.
- Leta 2024 je bilo v Sloveniji 26.238 primerov odsotnosti zaradi duševnih motenj, kar pomeni skoraj 20-odstotno rast v enem letu.
Psihosocialna tveganja ostajajo ključni izziv
Pomemben vpogled v dejanske razmere prinaša raziskava OSH Pulse 2025, mednarodna analiza Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), ki jo v Sloveniji izvaja NIJZ. Raziskava spremlja psihosocialna tveganja, delovne obremenitve in učinkovitost preventivnih ukrepov v delovnih okoljih. Za Slovenijo kaže spodbuden, a hkrati opozorilen trend: izpostavljenost prekomerni delovni obremenitvi se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za 10 %, kar je največje izboljšanje med državami EU, vendar je še vedno več kot 40 % zaposlenih pod stalnim časovnim pritiskom, skoraj 39 % pa jih kot pomembno tveganje navaja pomanjkanje priznanja za opravljeno delo. Podatki jasno potrjujejo, da največ učinkov prinašajo organizacijski ukrepi, ne zgolj individualne intervencije.
Zakaj se preventiva izplača
- 1 € vložka v promocijo duševnega zdravja → 2,5–4,7 € povračila
- Učinki: manj absentizma, manj fluktuacije, višja produktivnost
Poškodbe pri delu in pomen varnostne kulture
Tudi poškodbe pri delu, čeprav predstavljajo manjši delež primerov, povzročajo nesorazmerno velik delež izgubljenih delovnih dni, zlasti v fizično zahtevnejših dejavnostih. Najpogostejši vzroki ostajajo zdrsi in padci, izguba nadzora nad delovno opremo ter dolgotrajne telesne obremenitve, kar ponovno potrjuje pomen razvite varnostne kulture.
Foto: Depositphotos
Ta spoznanja sistematično naslavlja tudi Strateški svet GZS za zdravje, strokovni organ GZS, ki ga vodi Aleš Bizjak (GZS). Svet aktivno oblikuje in izpostavlja stališča gospodarstva ter poudarja, da zdravstvo ni zgolj strošek, temveč ključni razvojni dejavnik konkurenčnega in odpornega gospodarstva. V svojih stališčih posebej izpostavlja nevarnost visokega absentizma ter zagovarja premik od kurativnih odzivov k preventivi, zgodnjemu vračanju zaposlenih na delo in partnerskemu pristopu med gospodarstvom, zdravstvenim sistemom in državo.
- Promocija zdravja na delovnem mestu tako ni dodatna obremenitev, temveč naložba v produktivnost, stabilnost delovnih mest in dolgoročno vzdržnost sistema – z jasnimi koristmi za zaposlene, delodajalce in celotno družbo.
Od strategije h konkretnim rešitvam
Na teh strokovnih izhodiščih temeljita tudi projekta UMosfera in Varnoška, s katerima je bila Gospodarska zbornica Slovenije uspešna na razpisu ZZZS. Oba projekta sta sofinancirana s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter predstavljata konkreten premik od odzivanja k preventivi: UMosfera naslavlja duševno zdravje in psihosocialna tveganja, Varnoška pa zmanjševanje poškodb in krepitev varnostne kulture v koroških podjetjih.
Podjetja prijazno vabimo, da se pridružijo projektoma. Za dodatne informacije se obrnite na katja.pokerznik@gzs.si
Projekta »Zmanjšanje poškodb pri delu v koroški regiji – »VARNOŠKA« in »Izboljšanje duševnega zdravja in ozaveščenosti med zaposlenimi v Sloveniji – »UMosfera« se izvajata na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje preventivnih projektnih programov ohranjanja poklicnega zdravja in promocije zdravja na delovnem mestu za združenja za obdobje od leta 2026 do leta 2027, ki ga sofinancira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ali ste vedeli?
Slovenija je po podatkih OECD med najbolj obremenjenimi državami z obveznimi socialnimi prispevki, zato ima vsak dodaten dan bolniške odsotnosti neposreden vpliv na konkurenčnost podjetij.
OSH Pulse 2025 – kaj kažejo podatki za Slovenijo
- –10 % izpostavljenosti preobremenjenosti (največje izboljšanje v EU)
- 41 % zaposlenih še vedno pod stalnim časovnim pritiskom
- 39 % zaposlenih zaznava pomanjkanje priznanja za opravljeno delo
- skoraj 25 % zaposlenih izpostavljenih težavam v komunikaciji in sodelovanju
