Shrani za kasnejše branje.
Slovenija ima večje število različnih akterjev, delujočih na področju zelenega vodika in vodikovih tehnologij in prav zato je izrednega pomena promocija in diseminacija povezovanja, prenosa znanja in projektnega sodelovanja; ne le na ravni države, temveč tudi čezmejno.
Simona Lesar, Strateški razvoj GZS; foto: Rok Mlinar
GZS je v sodelovanju s Tehnološkim parkom Ljubljana od januarja do junija izvedla projekt Promocijski vertikalni pospeševalnik na področju vodikovih tehnologij v okviru projekta »Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) v obdobju od 2018 do 2023«, katerega namen je promocija podjetništva v vertikali vodikovih tehnologij. Program sofinancirata Slovenski podjetniški sklad in Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvaja se na podlagi programa Vsebinska podpora prejemnikov sredstev (MSP) od 2018 do 2023 v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike od 2014 do 2020.
Zeleni vodik prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov
V okviru projekta smo izvedli dva izobraževalno promocijska dogodka – mednarodno konferenco ter strokovno poročilo za potrebe zasnove, vzpostavitve in promocije novega specializiranega vertikalnega pospeševalnika na področju vodikovih tehnologij. V njem smo predstavili pomen vodika in vodikovih tehnologij za razogljičenje industrijskih postopkov in gospodarskih sektorjev. Obsega tudi pregled pobud, projektov in aktivnosti različnih deležnikov s področja vodikovih tehnologij v Sloveniji, na podlagi katerih bi lahko nastala nova ali se dodatno razvila obstoječa visokotehnološka mikro, mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo z vodikovimi tehnologijami ali pa posedujejo kompetence in zmogljivosti za razvoj in uvajanje vodikovih tehnologij. V nalogi je izvedena tudi analiza potenciala identificiranih pobud, projektov in aktivnosti različnih deležnikov za koriščenje obstoječe in okvirne prihodnje ponudbe Slovenskega podjetniškega sklada ter oblikovana priporočila za specializirane promocijske aktivnosti za promocijo obstoječe in okvirne prihodnje ponudbe za razvoj novih produktov ali procesov na področju vodikovih tehnologij.
Vodik je treba umestiti v celotno energetsko oskrbo za nadomeščanje zemeljskega plina v prometu, industriji in rezidenčnem sektorju.
Vodik predstavlja čist, varen in vsestranski energijski vektor, ki ga lahko transportiramo na razdalje, ima veliko energijsko gostoto in omogoča proizvodnjo čiste energije v mobilnih in stacionarnih aplikacijah. Zeleni vodik je proizveden z obnovljivimi viri energije in prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov in s tem k razogljičenju družbe.
Prednosti in slabosti zelenega vodika
Vodik se že dolgo uporablja v kemični industriji kot surovina ali kot gorivo. Je zelo prilagodljiv in široko uporaben v različnih sektorjih, kot so industrija, promet, energetika, rezidenčni sektor. Lahko se uporablja neposredno ali prevaža in skladišči v plinasti in tekoči obliki. Zaradi zelo visoke gostote energije in uporabnosti v vezani obliki je zanimiv kot nosilec energije, vendar ima še določene slabosti, ki predstavljajo izziv pri njegovi uporabi. Ena od njih so vsekakor nevarne lastnosti, zaradi katerih je rokovanje z njim dokaj zahtevno. Tudi razvoj vodikove industrije je drag, zlasti v zgodnjih fazah, ko se infrastruktura in tehnologija še razvijata. Cena tega energenta bo morala biti primerljiva z bodočo ceno zemeljskega plina in/ali utekočinjenega naftnega plina, skupaj s stroški kuponov CO2 (1,5 EUR/kg vodika oz. 40–60 EUR/MWh). Potrebno bo delati še na ozaveščenosti javnosti in s tem spodbujati uvajanje vozil na gorivne celice in drugih tehnologij, ki temeljijo na vodiku.
Ključni element trajnostne energetske prihodnosti
Slovenija ima večje število različnih akterjev, delujočih na področju zelenega vodika in vodikovih tehnologij, in prav zato je izrednega pomena promocija in diseminacija povezovanja, prenosa znanja in projektnega sodelovanja na državni ravni in tudi meddržavni. Vključevanje start-upov, scale-upov in inovativnih MSP-jev v vodikovo verigo vrednosti v Sloveniji predstavlja pomembno področje razvoja, saj vodikova tehnologija postaja vse bolj prepoznana kot ključni element trajnostne energetske prihodnosti. Ta sektor ponuja številne priložnosti za podjetja, ki se ukvarjajo z inovacijami in tehnološkim napredkom.
GZS je povezovalni člen tudi na področju novih tehnologij
V poročilu smo pripravili pregled pobud, projektov in aktivnosti različnih deležnikov s področja vodikovih tehnologij v Sloveniji v zadnjih desetih letih ter ugotovili, da smo na tem področju zelo napredni. Posebej velja omeniti projekt Severnojadranske vodikove doline (ang. North Adriatic Hydrogen Valley), ki je povezal industrijsko, odločevalsko in raziskovalno sfero ter lokalne oblasti iz Slovenije, Hrvaške in Italije – Furlanije Julijske krajine. Konzorcij projekta Dolina Vodika Severnega Jadrana je bil leta 2022 uspešen s prijavo na razpis HORIZON. Januarja 2023 je bil prepoznan kot najboljši projekt vodikove doline v Evropi, konzorcijski partnerji so pridobili 25 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev iz Partnerstva za čisti vodik. Da je projekt vzoren primer za izgradnjo celovitega evropskega vodikovega ekosistema, je v svojem govoru 29. novembra 2021 izpostavila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na promocijski konferenci z naslovom HYDROGEN ECOSYSTEM NORTH ADRIATIC 2023, ki je bila organizirana 23. maja v Goriških Brdih in katere soorganizator je bila tudi GZS, je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarila nujnost zanesljive in cenovno konkurenčne oskrbe z nizkoogljično energijo ter doseganje uvozne neodvisnosti za preživetje in nadaljnji razvoj gospodarstva. To je mogoče doseči le z ustrezno kombinacijo vseh nizkoogljičnih virov energije – od jedrske do obnovljivih virov, kot so sonce, voda, veter in geotermalna energija. Bolj ambiciozni bi morali biti tudi na področju novih tehnologij, kot je zeleni vodik. GZS zato skupaj s svojimi regijskimi zbornicami podpira številne projekte, ki jih v Sloveniji nujno potrebujemo za prehod v zeleno družbo, ustvarjanje novih vrednostnih verig in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Vsekakor se tudi na tem področju GZS trudi biti povezovalni člen gospodarstva.
Razvoj vodikove industrije je drag, zlasti v zgodnjih fazah, ko se infrastruktura in tehnologija še razvijata.
Glede na opravljeno analizo potenciala identificiranih pobud, projektov in aktivnosti s področja vodika in vodikovih tehnologij v Sloveniji, smo v izvedenem projektu lahko podali nekaj zaključkov. Vodik je treba umestiti v celotno energetsko oskrbo kot nadomeščanje zemeljskega plina v prometu, industriji in rezidenčnem sektorju. Pomembna je tudi vloga pretvorbe vodika v druge koristne oblike energije (toplota, električna energija). Pri načrtovanju proizvodnje vodika, je treba upoštevati, da sta vir vodika in porabnik locirana čim bližje. V Sloveniji je treba prepoznati, kje lahko nastopamo kot proizvajalec opreme in izvajalec storitev za vodikove tehnologije (inženiring, elektrolizerji, gorivne celice, oprema za transport in skladiščenje …).
Rabimo večjo razvitost trga vodika, kar bo prineslo večje količine ter izboljšalo ekonomiko. Vodikova strategija mora odgovoriti na vprašanja, kje bomo vodik uporabljali, koliko ga rabimo in po kakšni ceni. Z vidika start-up, scale-up in inovativnih MSP-jev bi bilo treba izdelati posebno strategijo s poudarkom na podpori vključevanja v vodikovo verigo, tako po finančni kot razvojno raziskovalni in povezovalni plati.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je na promocijski konferenci HYDROGEN ECOSYSTEM NORTH ADRIATIC 2023 poudarila nujnost zanesljive in cenovno konkurenčne oskrbe z nizkoogljično energijo.
Evropa mora do leta 2050 doseči cilje podnebne nevtralnosti, katerim se je zavezala s sprejetimi politikami. To bo zahtevalo zamenjavo in opustitev fosilnih goriv z drugimi viri. Eden pomembnejših energentov, ki bo nadomestil ta goriva, je zeleni vodik. Slovenija mora v vodikovi verigi vrednosti odigrati pomembno vlogo, da ohrani svojo konkurenčnost in ustvari visokotehnološka zelena delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. V ta proces je treba aktivno vključevati obstoječa visokotehnološka mikro, mala in srednja podjetja ter spodbuditi razvoj novih. Zanimanje in potencial je prepoznan, podjetja pa potrebujejo povezovalni element, saj so raziskave in razvoj v Sloveniji močne, vendar razdrobljene. Prav tako podjetja potrebujejo vsebinsko, finančno in infrastrukturno podporo. Najbolj pomembna ugotovitev naloge pa je, da si podjetja želijo uveljavljati na tem področju, vendar imajo še vedno premalo informacij in povezav ter s tem tudi potrebnega podjetniškega poguma. Tu lahko država s svojimi institucijami v prihodnjem obdobju odigra pomembno vlogo z ukrepi finančnih in vsebinskih spodbud.