Shrani za kasnejše branje.
GZS bo interese gospodarstva, ko gre za omrežnino, zastopala tudi v okviru delovne skupine pri Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo.
Barbara Perko
Predsednik vlade dr. Robert Golob je na Vrhu gospodarstva napovedal, da bodo na Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo ustanovili delovno skupino, katere del bo tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Skupina naj bi najprej vzpostavila sistem nadzora in pregledala, ali je tarifni sistem pravičen in sorazmeren. Na podlagi analize bodo lahko ugotovili stanje in s prihodnjim letom preučili možnost, da se preko posebnega zakona poseže tudi v tarifne postavke. Vlada namreč po njegovih besedah ni mogla na enak način kot gospodinjstvom pomagati gospodarstvu. GZS pripravlja podrobnejšo analizo dejanskih računov podjetij po uveljavitvi novega sistema omrežnin. Prvi računi že potrjujejo napovedi GZS, da se bo predvsem v energetsko intenzivni industriji omrežnina povečala za dva- do štirikrat. Rezultate analize bo GZS uporabila v okviru zastopanja interesov gospodarstva v okviru delovne skupine pri Ministrstvu RS za okolje, podnebje in energijo.
Podrobnejši rezultati analize dejanskih računov podjetij po uveljavitvi sistema omrežnin bo GZS uporabila v okviru delovne skupine na pristojnem ministrstvu.
Predsednik GZS Tibor Šimonka je na Vrhu gospodarstva naslovil problematiko cen energentov, ki po njegovih besedah dušijo industrijo. Nov sistem obračunavanja omrežnine pa podjetjem ne omogoča nobenega prilagajanja.
Vlada je po uvedbi novega sistema Agencijo za energijo večkrat pozvala k spremembi obračunavanja. Predsednik vlade je med drugim agenciji očital uporabo zastarele metodologije, ki ne upošteva razvoja tehnologij. Sredi novembra je vlada sprejela prve ukrepe. Za gospodinjstva je omejila cene elektrike ter odložila plačevanje prispevkov OVE in SPTE. O sistemu obračuna omrežnine je na izredni seji razpravljal tudi pristojni odbor državnega zbora za infrastrukturo. Agencijo za energijo je odbor pozval k več prilagoditvam sistema omrežnine. Med predlogi, ki jih je odbor imel za poslovne odjemalce, je bila uveljavitev dveletnega prehodnega obdobja do uveljavitve nove metodologije.
Agencija za energijo se je na zahteve odbora odzvala. Do naslednje višje sezone naj bi razmislili o posodobitvi metodologije tako, da bo tarifa najdražje časovnega bloka v višji sezoni nekoliko nižja. Kasneje naj bi omenjeno tarifo postopoma zviševali. Za poslovne odjemalce naj bi uvedli enoletno prehodno obdobje, vendar so na agenciji vnovič poudarili, da so industrijski odjemalci do zdaj plačevali premalo. Novi sistem obračunavanja pa naj bi prinesel prav to, da bodo podjetja po novem plačevala toliko, kolikor obremenjujejo omrežje.
Photo: Depositphotos
GZS opozarjala, da metodologija ni pravična in zakonita
Gospodarska zbornica Slovenije je vse leto opozarjala, da je treba najti ustrezno rešitev tudi za podjetja. Novi sistem omrežnin za del gospodarstva pomeni visoko povečanje stroškov za električno energijo, kar so potrdili že novembrski računi, ki so jih prejela podjetja.
Na to so kazali tudi podatki analize, ki jo je opravila GZS. Iz analize je razvidno, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem v uporabniških skupinah 2 (US 2), 3 (US 3) – srednja napetost in 4 (US 4) – visoka napetost, povečal za dva do štirikrat. Podobne rezultate so pokazali tudi izračuni nekaterih dobaviteljev električne energije in tudi Elektroinštituta Milan Vidmar.
GZS izpostavlja več razlogov, zakaj metodologija obračunavanja omrežnine ni pravična. Odjemalci bi morali imeti informacije o spremembah dovolj zgodaj. Veliki odjemalci električne energije so priključeni neposredno na prenosno omrežje in neposredno ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, katerega optimizacija naj bi bila primarni cilj uveljavitve novega tarifnega sistema.
GZS je večkrat izpostavila, da je Agencija za energijo podjetja nesorazmerno obremenila na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati.
V novem tarifnem sistemu je za visoko napetostni in srednje napetostni odjem na zbiralkah zvišanje dela omrežnine za energijo nesorazmerno glede na omrežnino za moč. Pri vseh obravnavanih primerih je bilo ugotovljeno zmanjšanje omrežnine za moč, pri strošku omrežnine za odjem pa je beležen izjemno visok odstotek dviga, opozarja GZS. Za dimenzioniranje in posodabljanje omrežja je ključna predvsem konična moč, ki jo podjetja z uporabo sistemov upravljanja z energijo že dobro obvladujejo. Agencija za energijo je, tako GZS, ta podjetja nesorazmerno obremenila prav na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati, torej na energiji.
»Po priporočilih ACER omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške. Izpostavljamo kršitev kriterija odražanja stroškov, na kar Elektroinštitut Milan Vidmar opozarja v svoji projektni nalogi, kjer navaja, da nova omrežnina prav za odjemalce na visokonapetostnem in srednjenapetostenem omrežju, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša velike spremembe in nesorazmerne obremenitve in bi bilo potrebno razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov,« izpostavlja GZS.