Shrani za kasnejše branje.
Če želimo doseči 90 odstotkov ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač, potrebujemo odločitev, ki bo omogočila realizacijo zastavljenega cilja.
Barbara Perko
»Odločitve o uvedbi kavcijskega sistema še ni. Trenutno potekajo razprave z vsemi deležniki v zvezi s podatki, financami in izvedbenim načrtom z ukrepi za dosego boljšega ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink oziroma odpadne embalaže na splošno. Da potekajo nadaljnje razprave na navedene teme, so bili sprejeti sklepi na posvetu o kavcijskem sistemu 19. junija 2024,« o tem, kako nam kaže glede odločitve odgovarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE). »Največja razhajanja so v tem, da deležniki, ki trenutno upravljajo z masnim tokom odpadkov, menijo, da bomo cilje 90 odstotkov ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač zlahka dosegli, medtem ko preostali menijo, da brez kavcijskega sistema to ne bo mogoče,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Kakšne so druge možnosti?
»Alternativna možnost so ukrepi z izvedbenim načrtom za boljše ločeno zbiranje odpadnih plastenk in pločevink pijač, ki ga mora potrditi Evropska komisija. To možnost dopušča tudi bodoča evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži. V kolikor ukrepi ne bi bili uspešno izvedeni in cilja 90 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevink pijač ne bi dosegli, je kavcijski sistem za odpadno embalažo pijač potrebno uvesti v zelo kratkem času,« razložijo na pristojnem ministrstvu. »Med ukrepe bi lahko uvrstili dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže pijač (recimo na javnih površinah), določili cilj ločenega zbiranja na občine natančno in izvedbo ozaveščanja na lokalni ravni s strani javnih služb in proizvajalcev embalaže.«
Razprave o tem, kako doseči 90 odstotkov ločeno zbranih odpadnih plastenk in pločevnik pijač, še niso privedle do odločitve.
Foto: Depositphotos
Z ukrepi do višjega deleža
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije (ZKGS) je v sklopu obravnave potrebnih ukrepov za zmanjševanje količine nastalih odpadkov v državi in doseganje višjih rezultatov okoljskih ciljev oblikovala izhodišča za akcijski načrt ukrepov za izboljšanje ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink. Predlagajo obvezno ločeno zbiranje odpadne embalaže v okviru Gospodarske javne službe, urejanje in čiščenje javnih površin (možnost ločevanja odpadkov najmanj med embalažo in mešanimi komunalnimi odpadki), kakovostno sortiranje ločeno zbrane mešane komunalne embalaže v sortirnicah (določiti je treba pričakovane količine izločenih reciklatov), dvig okoljskih ciljev za družbe za ravnanje z odpadno embalažo (dodatne priložnosti za dosego višjih okoljskih ciljev), ustrezen informacijski sistem za upravljanje s podatki o masnih tokovih posameznih vrst odpadkov (javno dostopni podatki, ažurni, čim bolj natančni, da bodo omogočili korektivno ukrepanje na ravni občin na mesečnem nivoju), enotna nacionalna strategija osveščanja za spremembo življenjskih navad prebivalcev (lokalnim značilnostim prilagojena komunikacija, ki se navezuje na državno strategijo), implementacijo določil o proizvajalčevi razširjeni odgovornosti (PRO) iz EU direktive o odpadkih (nedvoumno definiranje finančne in operativne vloge in naloge proizvajalca, zbiralca odpadkov, obdelovalca ter potrošnika).
Za transparenten sistem
V Združenju industrije pijač pri GZS Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij ocenjujejo, da je kavcijski sistem za Slovenijo edina celostna rešitev za doseganje okoljskih ciljev na področju embalaže pijač. Pomembno je, da je sistem transparenten. Predlagajo, da vzpostavitev kavcijskega sistema v Sloveniji zajame plastenke PET in pločevinke brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva oz. vina. Ocenjujejo, da bi bilo smiselno vključiti embalažo od 0,1 litra do 3 litrov. Predlagali so kavcijo v višini 0,20 evra, ki ne bi bila obdavčena. Prednosti takega sistema je več, med njimi so zmanjševanje porabe deviškega materiala z višjo stopnjo porabe recikliranega materiala, doseganje okoljskih ciljev tako na področju zbiranja kot recikliranja, visoka razpoložljivost recikliranega PET in aluminija, primernega za ponoven stik z živili, zmanjševanje onesnaženja kot tudi dvig okoljske ozaveščenosti družbe. V združenju poudarjajo, da zakonodaja določa cilje ne le, ko gre za ločeno zbiranje, ampak tudi na področju vsebnosti recikliranega materiala. Do leta 2030 mora ta biti najmanj 30 %. Visoko kakovostno reciklirano plastiko, primerno za stik z živili, ki bi bila cenovno dostopna, lahko dobimo edino preko vzpostavitve kavcijskega sistema za embalažo pijač.
V podjetju Lidl pozdravljajo in podpirajo prizadevanja za uvedbo kavcijskega sistema za plastično embalažo pijač v Sloveniji. Pomembno je, da je kavcijski sistem vzpostavljen tako, da je pravičen do vseh relevantnih deležnikov, predvsem pa učinkovit, transparenten, enostaven in prijazen do uporabnika ter da v času vzpostavitve omogoča dovolj dolgo prehodno obdobje. Sodoben kavcijski sistem je priložnost tudi za trgovce, da so soudeleženi pri snovanju stroškovno učinkovite in optimizirane okoljske rešitve. Sami imajo pri nas pozitivno izkušnjo z vračanjem plastične embalaže pijač v okviru humanitarne akcije Plastenke za junake.
V podjetju Slopak ocenjujejo, da so na področju odpadne embalaže nujne zakonodajne spremembe. Menijo, da bi morala biti odločitev o kavcijskem sistemu sprejeta sočasno z odločitvijo glede ureditve sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti v Sloveniji, o čemer trenutno odloča Evropsko sodišče, kasneje pa bo še Ustavno sodišče. Ob tem dodajajo, da bo za večino gospodarstva imela večji vpliv nova Uredba Evropskega parlamenta in sveta o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki uvaja sistem s kritjem vseh stroškov, kar bo imelo velik finančen vpliv na gospodarstvo.