Shrani za kasnejše branje.
Če kmetijstvo v Obalno-kraški regiji opredeljujemo kot strateško panogo, mora biti tudi upravljanje ključnih virov, predvsem vode, sistemsko usklajeno s tem ciljem.
Darja Kocbek, foto: arhiv Agraria Koper
Odločitev, da je kmetijstvo v Obalno-kraški regiji ena od dveh panog z zelo veliko perspektivo, je strokovno in razvojno smiselna, pravi dr. Maja Podgornik, višja znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in predstojnica Inštituta za oljkarstvo. Obalno-kraška regija ima po njenih besedah izrazito geostrateško lego na stičišču Sredozemlja in srednje Evrope ter je bila že v antiki vključena v pomembne trgovske in prometne povezave. Submediteransko podnebje ter večstoletna kmetijska raba prostora sta oblikovala značilno kulturno krajino in predstavljata pomembno izhodišče za razvoj kmetijstva tudi danes.
”Potreben je konkreten akcijski načrt: jasno določeni nosilci ukrepov, merila uspešnosti ter zagotovljena sredstva za izvedbo.
Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) pravijo, da s študijskim programom Agronomija aktivno prispevajo k ohranjanju in razvoju kmetijske dejavnosti v regiji. Program spodbuja trajnostno pridelavo raznolikih in kakovostnih kmetijskih pridelkov ter proizvodov, ki pomembno vplivajo na lokalno samooskrbo in gospodarski razvoj. Kmetijstvo ima v regiji tudi ključno vlogo pri soustvarjanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti ter kulturne krajine. »Prav preplet ohranjene naravne in kulturne dediščine z vrhunsko gastronomijo daje kmetijstvu dodatno vrednost in ga postavlja med pomembne dejavnike razvoja turizma. Regija se ponaša z bogato tradicijo kmetijske pridelave ter izjemnimi naravnimi pogoji za vinogradništvo, oljkarstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo (zlasti sredozemskih vrst) in zeliščarstvo. Ugodne razmere omogočajo tudi uspešno rejo drobnice oz. pašno živinorejo, kar dodatno krepi raznolikost in trajnost kmetijskega prostora,« razlagajo na UP FAMNIT.
Kmetijstvo ima v Obalno-kraški regiji pomemben razvojni potencial
V Agrarii Koper ocenjujejo, da ima kmetijstvo pomemben razvojni potencial, saj ima Slovenska Istra izjemne naravne danosti, dolgo tradicijo ter pridelovalce, ki se vse bolj usmerjajo v višjo kakovost. »Naši zadružniki pridelujejo tradicionalne lokalne pridelke, kot so zelenjava, sadje, oljčno olje in vino, ki predstavljajo visoko dodano vrednost tako za razvoj turizma kot za lokalno skupnost, saj lokalna živila postajajo vse pomembnejši del turistične ponudbe, lokalne samooskrbe ter preskrbe javnih zavodov,« razlagajo v Agrarii Koper.
»Pomena lastne hrane se v Sloveniji dobro zavedamo, zato danes ni več ključno vprašanje, ali je kmetijstvo perspektivno, temveč ali imamo usklajen in izvedljiv okvir za njegov razvoj. Nacionalni dokumenti – od Strateškega načrta SKP 2023–2027 do podnebnih in prostorskih strategij – poudarjajo trajnost, večjo samooskrbo in prilagajanje podnebnim spremembam. Težava nastane pri izvedbi. Med resorji pogosto ni dovolj usklajenosti, zato se cilji v praksi razhajajo. Manjka konkreten akcijski načrt: jasno določeni nosilci ukrepov, merila uspešnosti ter zagotovljena sredstva za izvedbo,« razlaga Maja Podgornik.
Zelo konkreten primer je po njenih besedah voda. V času ekstremnih suš ima prednost oskrba prebivalstva ter potrebe turizma in industrije, medtem ko je raba za kmetijstvo omejena ali prepovedana. Če kmetijstvo opredeljujemo kot strateško panogo, mora biti tudi upravljanje ključnih virov, predvsem vode, sistemsko usklajeno s tem ciljem. »Podpiram tudi razdelitev razvojnih politik na regije. Obalno-kraška regija ima drugačne klimatske pogoje, drugačno tradicijo in drugačne tržne možnosti kot Prekmurje ali Gorenjska. Če razpise oblikujemo enotno za celotno državo, pogosto ne upoštevamo specifičnih potreb tega prostora. Manjše, razdrobljene površine, močna turistična komponenta, visoka zaposlenost zunaj kmetij – to zahteva drugačne ukrepe kot ostale slovenske regije,« pravi Maja Podgornik.
”Trenutne geopolitične razmere terjajo hitre in odločnejše korake države v smeri zaščite domačega trga ter vzpostavitve stabilnega okolja za razvoj gospodarskega in kmetijskega sektorja.
Največ potenciala vidi v oljkarstvu in vrhunskem oljčnem olju, kjer se kakovost, terroir, zgodba prostora in kulinarika povezujejo v prepoznaven produkt. Podobno velja za vinogradništvo, ki ima močno regijsko identiteto. Velika priložnost je tudi v zelenjadarstvu in specializiranih vrtninah. Tu niso ključni veliki hektarji, temveč organizacija, inovacije, namakanje in usmerjenost v kakovost. Regija ima zgodovinsko izkušnjo oskrbe širšega prostora, danes pa trg ponovno išče manj procesirano hrano in jasen izvor. Pomembno vlogo imajo tudi sadjarstvo in druge mediteranske kulture, prilagojene mikroklimatskim posebnostim, ter čebelarstvo, ki dopolnjuje krajinsko in ekološko funkcijo prostora.
Sadjarstvo pomemben, a premalo izkoriščen razvojni potencial
Na UP FAMNIT razlagajo, da sadjarstvo predstavlja pomemben, vendar premalo izkoriščen razvojni potencial, zlasti gojenje vrst, prilagojenih sušnim razmeram in višjim temperaturam, kot so denimo figa, granatno jabolko, mandelj, nekateri citrusi. Posebno razvojno priložnost predstavlja tudi gojenje aromatičnih in zdravilnih rastlin. Submediteransko podnebje omogoča uspešno pridelavo vrst, ki so dobro prilagojene suši in skromnejšim tlom. Njihova prednost je, da jih je mogoče uspešno gojiti tudi na manjših, razdrobljenih površinah, kar ustreza prostorskim značilnostim regije.
Ugodne mediteranske razmere Slovenske Istre omogočajo celoletno ponudbo butičnih, kakovostnih pridelkov, ki so zelo iskani na trgu. »Kljub tem prednostim pa opažamo, da se zavedanje o pomenu kakovostne lokalne hrane sicer povečuje, vendar še vedno prepočasi. To se odraža tudi v dejstvu, da je kakovostnih živil na trgu vse manj, zato je odgovoren odnos do lokalne pridelave resnično ključnega pomena,« opozarjajo v Agrarii Koper. Pri lokalnih pridelkih je izredno pomembna tudi cenovna politika, ki bi morala biti podprta z jasno strategijo države glede samooskrbe in zaščite domačih pridelovalcev.
»S poplavo manj kakovostnih proizvodov na trgu že leta izgubljamo dodano vrednost lokalne in varne pridelave, kar se odraža v zmanjšani rentabilnosti in opuščanju kmetij. V tem kontekstu ocenjujemo, da trenutne geopolitične razmere terjajo hitre in odločnejše korake države v smeri zaščite domačega trga ter vzpostavitve stabilnega okolja za razvoj gospodarskega in kmetijskega sektorja,« pravijo v Agrarii Koper.
Razvoj kmetijstva v regiji je neposredno povezan z znanjem, kjer imamo realen izziv. Problem ni le prenos znanja, temveč tudi njegovo ustvarjanje in stalno nadgrajevanje. Raziskovalci in strokovne institucije se pogosto borijo za kratkoročna, dvo- do štiriletna projektna sredstva, kar pomeni razdrobljenost tem in omejene razvojne ambicije. Stabilnejše, dolgoročno financiranje bi omogočilo poglobljeno delo na ključnih področjih. »Če želimo resen razvoj, mora biti ustvarjanje in nadgrajevanje znanja dolgoročno sistemsko podprto,« pravi Maja Podgornik.
Regija kot referenčni prostor za razvoj sredozemskega modela kmetovanja
Sredozemski model kmetovanja mora biti slišan širše, ne le v regiji, ampak tudi na drugih univerzah in raziskovalnih ustanovah v Sloveniji. »Regija ne sme biti samo uporabnik znanja – postati mora referenčni prostor za razvoj sredozemskega modela kmetovanja,« razlaga Maja Podgornik.
Pomemben korak v tej smeri je vzpostavitev nove infrastrukture na Plavjah, ki bo po več desetletjih omogočila razvoj sodobnega centra za oljkarstvo in mediteranske kulture. To je priložnost, da raziskave, svetovanje in prakso povežemo na enem mestu. Da bo ta korak res razvojno učinkovit, ga morajo prepoznati vsi ključni akterji – lokalno okolje, stroka, gospodarstvo in država – ter zagotoviti stabilno institucionalno in finančno podporo. Takšni projekti so dolgoročna strateška investicija. Razvoj ni le vprašanje znanosti, temveč tudi povezovanja z gospodarstvom. Kmet ve, kaj zna pridelati, gostinec ve, kaj potrebuje – manjka organiziran most med njima, poudarja Maja Podgornik.
UP FAMNIT je močno vpeta v lokalno okolje in že vrsto let predstavlja pomemben člen v sodelovanju z institucijami, ki delujejo na področju kmetijstva. Pred nekaj leti je bil v Izoli vzpostavljen objekt Livade 1.0, ki predstavlja pomembno infrastrukturo za kakovostno izvedbo študijskega programa. V prihodnje načrtujejo nadgradnjo raziskovalne infrastrukture, kjer bodo študenti pridobivali dodatna praktična znanja s področja pridelave rastlin.
”Znanost in stroka morata delovati usklajeno ter skupaj s politiko, lokalnimi skupnostmi in pridelovalci ustvarjati pogoje, v katerih bo kmetijstvo v regiji ostalo živo, razvojno naravnano in privlačno za prihodnje generacije.
Vloga znanosti in stroke ni zgolj razvoj novih tehnologij
»Vloga znanosti in stroke ni zgolj razvoj novih tehnologij in pristopov, temveč tudi aktivno prispevanje k ohranjanju vitalnega kmetijstva. Brez zadostnega števila aktivnih kmetij in pridelovalcev tudi najnaprednejše znanje ne zaživi v praksi. Znanost in stroka morata zato delovati usklajeno ter skupaj s politiko, lokalnimi skupnostmi in pridelovalci ustvarjati pogoje, v katerih bo kmetijstvo v regiji ostalo živo, razvojno naravnano in privlačno za prihodnje generacije,« pojasnjujejo na UP FAMNIT.
V Agrarii svojo vlogo vidijo predvsem v povezovanju pridelovalcev, združevanju kmetov ter spodbujanju skupnega nastopa na trgu. »Kot zadruga predstavljamo pomemben člen pri razvoju skupnih prodajnih in marketinških aktivnosti ter pri prenosu strokovnih znanj iz teorije v prakso. Pri tem ostaja naš ključni cilj usmerjanje pridelave v kakovost in ne zgolj v količino. Za dolgoročno stabilnost kmetijstva je namreč bistveno tesno sodelovanje med kmeti, zadrugo, lokalnimi skupnostmi in državo ter usklajeno črpanje evropskih sredstev, ki lahko pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju regije,« razlagajo v Agrarii Koper.
Raziskovalne in strokovne institucije lahko po njihovih besedah pomembno prispevajo predvsem z iskanjem rešitev za konkretne izzive v pridelavi – od razvoja odpornejših sort do uvajanja novih tehnologij pridelave. Pri tem je ključnega pomena tudi podpora na področju ekonomike kmetovanja in trženja. »Le s tesnim povezovanjem znanja, prakse in trga lahko dolgoročno gradimo stabilno, konkurenčno in vzdržno kmetijstvo,« pravijo v Agrarii Koper.
Primorsko gospodarsko zbornico pa vidijo kot pomemben povezovalni člen med kmetijskimi pridelovalci in Agrario kot krovno organizacijo ter širšim gospodarstvom, zlasti turizmom.
Pri tem imajo posebno težo aktivnosti, kot so podpora pri vstopu na tuje trge, predvsem na Hrvaško in v Italijo, organizacija izobraževanj in poslovnih srečanj, zastopanje interesov regije ter krepitev promocije lokalnih izdelkov doma in v tujini. »Slovenska Istra pa poleg vina in oljčnega olja ponuja tudi izjemno kakovost sadja in zelenjave, ki je pogosto zapostavljena. To je še posebej pomembno v luči sodobnih prehranskih smernic, ki poudarjajo pomen večje porabe sadja in zelenjave za zdravje,« razlagajo v Agrarii Koper.
