Shrani za kasnejše branje.
Za leto 2024 je za Slovenijo napovedana rast realnega BDP v višini 2,7 %.
mag. Štefan Belingar, Analitika GZS
Na podlagi primerjave podatkov o letni rasti realnega BDP med državami članicami EU iz vzhodne Evrope je rast realnega BDP za Slovenijo, za leto 2023, ocenjena v višini 1,3 %, kar jo uvršča na tretje mesto med primerljivimi državami članicami EU (Romunija +2,2 %, Bolgarija +1,7 %). Upad realnega BDP naj bi beležile Litva (−0,1 %), Madžarska (−0,7 %) in Estonija (−1,6 %). Za leto 2024 je ocena rasti za evropske države CEE najvišja za Romunijo (3,3 %), sledita Slovenija (2,7 %) in Hrvaška (2,9 %). Najnižje napovedi stopenj rasti BDP so za Bolgarijo (+1,5 %) in za Estonijo (+1,8 %).
Ponovno višja realna rast gospodarstev ter znižanje inflacije, pričakovane v 2024.
Glede na zadnjo napoved WiiW je bila revizija ocene spremembe BDP glede na lastno predhodno oceno negativna za Češko, medtem ko je bila za Madžarsko in Romunijo pozitivna.
V vseh proučevanih državah se splošna inflacijska gibanja umirjajo
Na podlagi primerjave podatkov o povprečni rasti inflacije med državami članicami EU iz vzhodne Evrope je ocenjena letna stopnja rasti inflacije za Slovenijo za leto 2023 (7,2 %). Najvišjo rast inflacije naj bi beležile Madžarska (+18,0 %), Poljska (+11,5 %), Češka (+11,0 %) in Slovaška (+11,0 %).
Za leto 2024 je pri vseh obravnavanih državah napovedana bolj umirjena letna stopnja rasti inflacije. Ocenjena stopnja rasti inflacije za leto 2024 je za Slovenijo najnižja (3,6 %), precej višja je za Romunijo (7,5 %) in Bolgarijo (7,0 %).
Za Litvo in Latvijo je WiiW nekoliko dvignil oceno inflacije za leto 2024, za Madžarsko in Poljsko pa jo je nekoliko znižal.
Ocena rasti inflacije za leto 2024 je najvišja za Turčijo (54,0 %) in Kazahstan (9,0 %), znotraj zahodnega Balkana pa naj bi izstopala še v Bolgariji (7,0 %).
V letu 2024 je za Slovenijo napovedan 3,5 % javno finančni primanjkljaj (% BDP)
Ocena javno-finančnega primanjkljaja za Slovenijo za leto 2023 znaša 4,2 % BDP, kar je med primerljivimi državami članicami med Hrvaško (2,4 % BDP) ter Madžarsko in Slovaško (6,0 % BDP).
V letu 2024 naj bi se javno-finančni primanjkljaj za Slovenijo znižal na 3,5 % BDP, najnižji pa naj bi bil na Češkem (1,3 % BDP). V Romuniji in na Slovaškem naj bi ostal nad 4 % BDP.
V letu 2024 naj bi v Sloveniji stopnja brezposelnosti ostala nizka
Na podlagi primerjave podatkov o stopnji nezaposlenosti med državami članicami EU iz vzhodne Evrope je ocenjena stopnja anketne nezaposlenosti za leto 2023 za Slovenijo 3,7 %, kar jo poleg Češke (2,7 %) in Poljske (3,0 %) uvršča med države z najnižjo stopnjo nezaposlenosti.
Za leto 2024 so pri vseh obravnavanih državah napovedane enake ali nižje stopnje nezaposlenosti. Napoved stopnje anketne nezaposlenosti za leto 2024 je za Slovenijo nespremenjena (3,7 %), za Češko je nekoliko nižja (2,6 %) in za Poljsko višja (3,5 %).
Ocena stopnje anketne brezposelnosti za leto 2024 je med državami zahodnega Balkana in nečlanicami EU najvišja za Ukrajino (15 %), Bosno in Hercegovino (13,8 %) in Črno Goro (13,8 %).
Rast BDP (%), rast inflacije (%), javno finančni primanjkljaj (v % od BDP) in stopnja anketne (v % od BDP)
|
Regija |
Rast BDP (%) |
Rast inflacije (%) |
Jav. finan. prim. (% BDP) |
St.nezaposlenosti (%) |
||||
|
2023 oc. |
2024 nap. |
2023 oc. |
2024 nap. |
2023 oc. |
2024 nap. |
2023 oc. |
2024 nap. |
|
|
EU-CEE |
||||||||
|
Bolgarija |
1,7 |
1,5 |
9,3 |
7,0 |
-5,0 |
-4,0 |
4,2 |
4,1 |
|
Češka |
0,1 |
1,8 |
11,0 |
4,0 |
-4,0 |
-1,3 |
2,7 |
2,6 |
|
Estonia |
-1,6 |
1,7 |
9,5 |
3,4 |
-3,5 |
-3,3 |
6,7 |
7,0 |
|
Hrvaška |
2,5 |
2,9 |
7,5 |
4,0 |
-2,4 |
-2,0 |
6,8 |
6,7 |
|
Madžarska |
-0,7 |
2 |
18,0 |
5,0 |
-6,0 |
-4,0 |
4,0 |
3,6 |
|
Litva |
-0,1 |
1,7 |
9,0 |
4,0 |
-2,0 |
-1,8 |
7,1 |
6,5 |
|
Latvija |
0,3 |
1,8 |
9,5 |
4,0 |
-3,5 |
-3,0 |
6,6 |
6,5 |
|
Poljska |
0,2 |
2,8 |
11,5 |
5,0 |
-4,9 |
-4,0 |
3,0 |
3,5 |
|
Romunija |
2,2 |
3,3 |
10,5 |
7,5 |
-5,5 |
-4,5 |
5,7 |
5,6 |
|
Slovenija |
1,3 |
2,7 |
7,2 |
3,6 |
-4,2 |
-3,5 |
3,7 |
3,7 |
|
Slovaška |
0,8 |
1,9 |
11,0 |
5,0 |
-6,0 |
-4,4 |
6,0 |
6,0 |
|
Zahodni Balkan |
||||||||
|
Albanija |
3,5 |
3,6 |
4,6 |
3,0 |
-2,2 |
-1,5 |
10,5 |
10,0 |
|
Bosna in H. |
1,7 |
1,9 |
7,5 |
3,0 |
-0,5 |
0,5 |
13,8 |
13,5 |
|
Črna Gora |
4,5 |
2,9 |
9,1 |
5,0 |
-4,9 |
-4,8 |
13,8 |
13,1 |
|
S.Makedonija |
1,6 |
2,0 |
10,0 |
5,0 |
-4,0 |
-3,0 |
13,0 |
12,5 |
|
Srbija |
1,5 |
2,0 |
12,5 |
5,5 |
-2,0 |
-2,0 |
9,5 |
9,0 |
|
Kosovo |
3,2 |
3,3 |
5,5 |
4,0 |
-0,5 |
-1,4 |
12,4 |
12,3 |
|
Turčija |
3,2 |
2,7 |
54,9 |
54,0 |
-4,0 |
-3,0 |
9,5 |
10,5 |
|
CIS+UA |
||||||||
|
Belorusija |
3,5 |
2,0 |
7,0 |
8,0 |
-2,0 |
-1,0 |
3,4 |
3,4 |
|
Kazakhstan |
4,7 |
4,0 |
14,5 |
9,0 |
-2,7 |
-2,6 |
4,8 |
4,8 |
|
Moldavija |
0,0 |
3,5 |
14,0 |
6,0 |
-5,0 |
-4,0 |
4,5 |
4,0 |
|
Rusija |
2,5 |
1,5 |
5,9 |
6,3 |
-1,8 |
-1,0 |
3,3 |
3,2 |
|
Ukrajina |
3,5 |
4,0 |
14,0 |
8,0 |
-27,0 |
-15,0 |
20,0 |
15,0 |
Vir: Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave (WiiW), november 2023
