Shrani za kasnejše branje.
Sodelovanje gospodarstva, lokalnih skupnosti in organizacij v regiji je bilo po oceni oškodovanih podjetij v času odprave posledic poplav zgledno.
Darja Kocbek
Biomasa, BSH Hišni aparati, KLS Ljubno in Rihter so med podjetji, ki so v lanskih poplavah utrpela največjo škodo. V Biomasi jim je do zdaj uspelo sanirati 90 odstotkov škode na strojih in opremi. V BSH Hišni aparati so vse proizvodne linije zagnali do konca lanskega leta. Težave, ki se pojavljajo na linijah, odpravljajo sproti. V KLS Ljubno imajo stroje in ostalo opremo v proizvodnji sanirano v skladu z načrtom, ki so si ga zadali po poplavi. V podjetju Rihter so večino posledic uspešno sanirali, se pa še vedno spopadajo z nekaterimi izzivi v proizvodnji.
Letošnji izziv je izvedba zaščitnih ukrepov države
David Špeh, tehnični direktor Biomase, nam je pojasnil, da je zdaj največji izziv za podjetje finančna sanacija posledic škode po poplavah. Za podjetje BSH Hišni aparati je največji izziv zagotoviti ustrezno lokacijo za varnost poslovanja podjetja. Večji izziv pa bo tudi izvajanje preventivnih zaščitnih ukrepov za zaščito obstoječe lokacije ter odpravljanje izpadov tehnološke opreme zaradi posledice poplave.
Samo Mirnik, direktor KLS Ljubno, razlaga, da so najnujnejša dela na objektih že izvedli. Dele ali celotne objekte, ki so bili ob poplavi porušeni ali zaradi posledic poplav uničeni, so morali odstraniti in nadomestiti z novimi. Velik del proizvodnih zmogljivosti pa še čaka na sanacijo v letih 2024 in 2025. »Nekaj jih bomo morali dograditi na novo. Veliko bo še dela s popravilom infrastrukture, poškodovanih tlakov in objektov, kar moramo opraviti še letos,« nam je povedal Mirnik.
Veliko dela jih po njegovih besedah čaka tudi pri odpravi nematerialnih posledic. Najpomembnejša je izvedba protipoplavnih ukrepov naselja Loke in celotne IPC Loke, kjer se nahaja KLS. »To je nujen pogoj za naše uspešno okrevanje in dolgoročno stabilno poslovanje,« razlaga direktor KLS Ljubno. Največji izziv za podjetje v letošnjem letu je učinkovita izvedba protipoplavnih ukrepov za IPC Loke in dograditev dodatne proizvodne hale na poplavno varni lokaciji na Ljubnem ob Savinji, pri čemer potrebujejo podporo države za hitro realizacijo projekta. Nov objekt, v katerega bodo preselili dal proizvodnih zmogljivosti, potrebujejo najpozneje v enem letu.
V podjetju KLS Ljubno jih v letih 2024 in 2025 čaka sanacija velikega dela proizvodnih zmogljivosti.
Foto: KLS Ljubno
Eva Rihter, vodja trajnostnega razvoja v podjetju Rihter, nam je pojasnila, da so se nastali situaciji morali preprosto prilagoditi, kar zanje seveda pomeni večji napor in počasnejšo ter dražjo proizvodnjo. V letošnjem letu bo po njenih besedah za Rihter najpomembneje, da se bo država dosledno držala obljub pri izplačilu pomoči. S tem bodo lahko pokrili del nastalih stroškov zaradi poplave. »V letošnjem letu nas čaka tudi že za lani načrtovana nadgradnja poslovno proizvodnih in skladiščnih prostorov ter nabava nove moderne strojne opreme za proizvodnjo. S tem bomo zaokrožili in zaključili že dalj časa načrtovano investicijo, ki bo nek nov mejnik v delovanju našega podjetja,« razlaga Eva Rihter.
Kar so lahko naredili sami, so naredili
Ukrepe za večjo varnost pred poplavami, ki so jih lahko izvedli sami, so v podjetjih že izvedli. V Biomasi so glede na raven, ki jo je voda dosegla v času poplav, vse, kar je bilo mogoče, prestavili više. Preselili so centralno skladišče opreme in rezervnih delov v drugo halo, ki jo obnavljajo in preurejajo v skladišče. Obstoječa skladiščna hala je prazna in je ne bodo več uporabljali za pomembne namene. »Od države potrebujemo protipoplavno zaščito industrijske cone v Nazarjah in sprotno urejanje vodotokov. To pomeni sprotni odvoz gramoza iz struge Savinje, da ne pride do ponovnega zasutja struge in posledično dviga gladine reke,« razlaga David Špeh.
V BSH Hišni aparati so sami izvedli interne ukrepe, kar pomeni, da so ponovno vzpostavili protipoplavno zaščito, ki jo bodo nadgradili glede na dogodke, ki se lahko zgodijo v prihodnosti. Od države pa v doglednem časovnem okvirju pričakujejo protipoplavno zaščito na reki Savinji in njenih pritokih.
Samo Mirnik izpostavlja, da v podjetju KLS Ljubno zaradi zakonskih omejitev sami ne morejo izvajati racionalnih ukrepov za preprečitev poplave in povzročene škode. »Pomembni so hitri, takojšnji ukrepi države na področju zaščite naselja Loke in podjetij v IPC Loke na Ljubnem. Nato pa je treba to stanje redno vzdrževati in ne dopustiti, da se ponovi slabo urejeno stanje porečja Savinje, ki je botrovalo obsegu poplave avgusta 2023. V primerjavi s potencialno škodo za to niso potrebna visoka sredstva,« pravi Mirnik. Tudi za sklenitev poplavnega zavarovanja v KLS Ljubno potrebujejo pomoč. Zavarovalnica namreč zahteva zagotovilo države, da bodo izvedeni učinkoviti protipoplavni ukrepi.
Eva Rihter razlaga, da so v podjetjih usmerili vse sile v to, da pristojnim organom pojasnijo, kakšne ukrepe je potrebno izvesti za sanacijo vodotokov ter zaščito industrijske cone na Ljubnem. »Ta sanacija se v neki idejni fazi sicer izvaja, a kaj bolj oprijemljivega od tega še nimamo. Tudi s tega mesta apeliramo na pristojne, da je preprosto potrebno pohiteti, da se nam kaj podobnega ne pripeti že ob naslednjem večjem nalivu,« opozarja. Prav tako je po njenih besedah pomembna pravilna rešitev in kakovostna izvedba, ki bo zagotovila trajno in obstojno rešitev za zaščito celotne cone. »V nasprotnem primeru v tej industrijski coni podjetja nimamo več kaj iskati,« pravi Eva Rihter.
Izvoz blaga savinjske statistične regije je bil v prvih treh četrtletjih 2023 za 4,8 % nižji kot v enakem obdobju 2022. Uvoz blaga je bil v tem obdobju za 11,4 % nižji.
Pripravila Analitika GZS
Sodelovanje deležnikov v regiji je bilo zgledno
Pri sanaciji posledic poplav in odpravi škode ne gre pozabiti na sodelovanje gospodarstva, lokalnih skupnosti in organizacij v regiji. David Špeh ima za GZS same pohvale. »Prek aplikacije viber smo sproti prejemali obvestila, obiskali so naše podjetje takoj po poplavah, da so se seznanili z dejanskimi razsežnosti poplav in škode. Ažurno so odgovarjali na naša vprašanja. Pobude, ki smo jih dali, so v največji možni meri upoštevali in nas zastopali pred državo. Razočarani smo, da se pomoč dodeli v višini 45 odstotkov in ne 50 odstotkov glede na dejansko škodo, kot je bilo obljubljeno,« nam je povedal.
V podjetju Biomasa jim je do zdaj uspelo sanirati 90 odstotkov škode na strojih in opremi, Največji izziv je zdaj finančna sanacija posledic škode po poplavah.
Foto: arhiv podjetja Biomasa
V prihodnje bodo po njegovih besedah v podjetjih potrebovali GZS, da jih bo zastopala pri uresničevanju interesov pri protipoplavni zaščiti in urejanju vodotokov, ki je nujno. »Glede na škodo, ki je nastala ob tej katastrofi, je prav tako nujno, da se nevladne organizacije in društva umaknejo in ne vplivajo na stroko,« pravi David Špeh. To po njegovih besedah velja predvsem za ribiče in »naravovarstvenike«, ki so v preteklosti nerazumno zavirali urejanje vodotokov. Ribištvo ni samo zaščita rib, ampak predvsem pridobitna dejavnost, ki se izvaja na podlagi zakona o društvih. Tisti, ki so zavirali urejanje vodotokov, ne odgovarjajo za nastale posledice, hkrati pa je bil zaradi poplav uničen habitat.
Samo Mirnik izpostavlja, da sta se SŠGZ in nacionalna GZS odzvali ob poplavah izredno hitro in odločno.
»Gospodarstvo mora za opravljanje dejavnosti pridobiti zahtevana dovoljenja. Pri večjih posegih tudi presojo vplivov na okolje. Potrebno je zahtevati, da se v primeru zaščite določenih habitatov naredi celovita presoja vplivov na okolje ter finančna posledica zaščite na prebivalstvo in gospodarstvo. Ob sprejemanju zaščit habitatov mora biti jasno določeno, kdo odgovarja za posledice. Kdor je odgovoren za posledice, mora biti finančno sposoben v primeru nesreče te tudi izplačati,« poudarja David Špeh.
Tudi v BSH Hišni aparati pravijo, da je v okviru gospodarstva potekala medsebojna pomoč pri odpravljanju posledic poplave in pri vzpostavljanju pogojev za normalno poslovanje v prihodnosti. Vloga lokalne skupnosti bo po njihovi oceni zdaj ključna pri zagotavljanju izvajanja ustreznih zaščitnih ukrepov s strani države in zagotavljanju ustreznih prostorskih možnosti za obnovo podjetij.
Zaradi naravne katastrofe, ki je prizadela regijo, je v BSH Hišni aparati proizvodnja stala mesec dni.
Foto: arhiv podjetja BSH Hišni aparati
Samo Mirnik izpostavlja, da sta se SŠGZ in nacionalna GZS odzvali izredno hitro in odločno. Že v soboto, dan po poplavi, so stekle prve aktivnosti, tako znotraj organov zbornice kot vključenih podjetij. »Ta podpora je bila poleg pomoči gasilcev pomembna v prvih dveh mesecih naše sanacije za hitrejše okrevanje. Občina in lokalna civilna zaščita nam zaradi obsega škode nista mogli nuditi veliko pomoči, saj je razumljivo, da je bila prva prioriteta varnost prebivalcev in zagotovitev osnovne infrastrukture, kot so ceste, vodovodi in električno omrežje,« pravi Mirnik.
Eva Rihter izpostavlja, da je bilo delovanje deležnikov v okviru njihovih pristojnosti pohvalno, saj je vse več ali manj, sploh od začetka, potekalo na ravni solidarnosti. Ko se »povodenj« poleže, pa so na vrsti sistemski ukrepi, ki pa jih mora voditi država. »Državo je zaradi kompleksnosti sistema vedno težko voditi, še posebej pa v kriznih situacijah, zato rabimo sposobno vlado. Poteze vlade morajo biti premišljene, enkratne, dovolj hitre in realno izvedljive,« pravi Eva Rihter. Neizmerno pomembna je jasna, razumljiva in transparentna komunikacija z vsemi državljani, pristavlja. Na koncu verige je vsak od nas na nek svoj način izvajalec vsaj delčka najrazličnejših ukrepov, ki jih država operativno lahko izvaja le s pomočjo svojih državljanov. »Mislim, da tej vladi to ne uspeva najbolje,« ugotavlja.
V savinjski regiji je bilo v letu 2022 registriranih 2.714 izvoznikov in 5.333 uvoznikov.
Pripravila Analitika GZS
Ob sanaciji niso pozabili na naložbe
Ker še vedno izvedbeno sanirajo škodo, posledično pa imajo izpad zaradi nepopolne proizvodnje, se v podjetju Biomasa po besedah Davida Špeha še vedno ukvarjajo sami s sabo in premalo s trgom. »V letu 2023 smo imeli trimesečni izpad prihodkov in 5,5 milijona evrov škode na strojih, opremi in zalogah. Iskreno in iz srca se zahvaljujemo vsem podjetjem, gasilcem in prostovoljcem, ki so nam v prvih dveh tednih po poplavah pomagali pri čiščenju proizvodnje,« nam je povedal.
V BSH Hišni aparati so imeli v letu 2023 zaradi mesec dni ustavljene in nato do konca leta postopno vzpostavljene proizvodnje malih gospodinjskih aparatov za 15 odstotkov nižje prihodke kot v letu 2022. V letošnjem letu načrtujejo rast za slabih 10 odstotkov.
David Špeh meni, da bodo v podjetjih potrebovali GZS, da jih bo zastopala pri uresničevanju interesov pri protipoplavni zaščiti in urejanju vodotokov.
V KLS Ljubno so lani do 4. avgusta dosegali najboljše rezultate v zgodovini poslovanja. »Bili smo v res dobri formi, z dobrim položajem na trgu. Zaradi posledic poplave bo skupni rezultat v celotnem letu seveda bistveno nižji. Količinska prodaja je bila za 30 odstotkov nižja od planirane. Zadnjih 5 mesecev smo zaradi poplave imeli zelo nizko prodajo in zelo visoke stroške odpravljanja posledic poplave,« pojasnjuje Samo Mirnik.
V letu 2024 v KLS Ljubno po njegovih besedah načrtujejo postopno okrevanje poslovanja. Dokončali bodo večji del sanacije poplavne škode. »Ciljamo, da bomo od avgusta dalje imeli proizvodnjo in prodajo na ravni leta 2022. Prodajo proizvodov bomo v primerjavi z letom 2023 količinsko povečali za 12 odstotkov. V tem letu bomo ponovno veliko vlagali v razvoj proizvodov in procesov in pripravili vse potrebno za gradnjo dodatne hale na območju, ki ni poplavno,« nam je razložil Mirnik.
Podjetju Rihter je po besedah Eve Rihter lani kljub poplavam uspelo ohraniti stabilnost poslovanja in osredotočenost na obnovo ter razvoj podjetja. »Naš glavni cilj še vedno ostaja celovito reševanje stanovanjskih potreb za naše kupce, kar pomeni, da strankam nudimo vse na enem mestu. Za naročnike to pomeni predvsem velik prihranek časa, kvalitetnejšo izvedbo ter izogibanje mnogim težavam pri gradnji,« nam je povedala.
V letošnjem letu v Rihterju načrtujejo povečanje proizvodnih kapacitet in vlaganja v nove tehnologije ter opremo, ki jim bo omogočila še bolj sodobno in učinkovito proizvodnjo montažnih hiš. »V celoti gledano naši načrti odražajo našo sposobnost soočanja z izzivi ter našo vizijo trajnostne rasti in konkurenčnosti na trgu montažnih hiš. S prilagodljivostjo, inovacijami in predanostjo strankam smo zgradili dobre temelje za uspešno delovanje v skupni prihodnosti,« pravi Eva Rihter.