Shrani za kasnejše branje.
Po izstopu iz premogovništva želi Savinjsko-šaleška regija (SAŠA) postati pametna, nizkoogljična, zelena, trajnostna, povezana in socialna regija.
Darja Kocbek
Savinjsko-šaleška regija (SAŠA) je upravičena do sredstev iz sklada za pravični prehod za prestrukturiranje regije v višini 173,9 milijona evrov. Regijske vsebine, ki so del pravičnega prehoda, se financirajo prek Centra za pravični prehod, ki je bil vzpostavljen v okviru Razvojne agencije SAŠA. »V območni razvojni program za obdobje 2021-2027 smo zapisali, da želimo postati pametna, nizkoogljična, zelena, trajnostna, povezana in socialna regija, v kateri bomo skozi proces pravičnega prehoda odpirali nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar bo omogočilo kakovostno življenje vsem generacijam prebivalcev,« pravi Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije SAŠA.
Za doseganje razvojnih ciljev bo treba okrepiti konkurenčnost regijskega gospodarstva, poudarja Biljana Škarja.
Foto: Miran Beškovnik
Da bi dosegli te cilje, je treba okrepiti konkurenčnost regijskega gospodarstva, za kar so potrebne naložbe v infrastrukturo in tehnologijo, internacionalizacija, spodbujanje inovativnosti, razvoj kadrov za potrebe gospodarstva in krepitev podpornega okolja za podjetništvo. Sredstva sklada za pravični prehod bodo zato namenjena za naložbe v digitalizacijo in proizvodne zmogljivosti, raziskave in razvoj, spodbude podjetjem s potencialom hitre rasti, izboljšanje energetske učinkovitosti, izboljšanje prometne infrastrukture ter sanacijo prostorsko in okoljsko degradiranih območij.
Biljana Škarja pojasnjuje, da je trenutno odprt javni razpis za sofinanciranje projektov dograditve ekonomsko poslovne infrastrukture. Razpis podpira gradnjo in opremljanje podjetniških inkubatorjev z namenom podpore in rasti novih podjetij ter ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za tiste, ki so ali bodo izgubili delovna mesta zaradi opuščanja pridobivanja in rabe premoga.
V fazi priprave območnega razvojnega programa in območnega načrta za pravični prehod so evidentirali več kot 350 razvojnih projektov, katerih skupna ocenjena vrednost je presegala 2,1 milijarde evrov. Kot vodilni projekti so bili izbrani: Preobrazba daljinskega ogrevanja Šaleške doline, Center prihodnosti – industrijsko-izobraževalni tehnološki park, Laboratorij za raziskave bio-rafinacije biomase, Revitalizacija in opremljanje površin, namenjenih ekonomsko poslovni infrastrukturi in Vodikove tehnologije v brezemisijskem transportu in razogljičenju energetike.
»Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je za drugo četrtletje letošnjega leta najavilo dva nova razpisa: enega za produktivne naložbe za gospodarsko prestrukturiranje in drugega za spodbujanje razvojno raziskovalne dejavnosti v premogovni regiji SAŠA,« pravi Biljana Škarja.
Prizadevali si bodo izkoristiti vse razpoložljive razvojne potenciale
Gospodarsko prestrukturiranje regije SAŠA bo zajelo celoten spekter gospodarskih subjektov, kar pomeni tako velika kot srednja in tudi mala podjetja. »Prizadevali si bomo izkoristiti vse razpoložljive razvojne potenciale, ki jih ni malo, še posebej v industrijskem sektorju, ki je najbolj konkurenčen v mednarodnem merilu,« razlaga. V predelovalnih dejavnostih v regiji SAŠA je zaposlena dobra polovica vseh zaposlenih v gospodarstvu. Podjetja s tega področja ustvarijo 70 odstotkov vseh prihodkov ter 95 odstotkov regijskega izvoza. Poleg elektro-, kovinsko- in lesnopredelovalne industrije je dobro razvita tudi predelava plastike in kompozitov, kot razvojno perspektivne pa se v regiji kažejo še farmacevtska industrija, avtomatizacija in robotika ter proizvodnja izdelkov za trajnostno mobilnost in zelene tehnologije. Določeno število novih delovnih mest bo nastalo tudi s preobrazbo energetskega sektorja, naštetim panogam pa je treba dodati še turizem, ki bo s sanacijo okoljsko degradiranih površin dobil dodatne možnosti za razvoj, nam je pojasnila Biljana Škarja.
Da bo proces pravičnega prehoda uspešno izveden, morajo biti po njenih besedah zagotovljena zadostna finančna sredstva za izvedbo projektov in aktivnosti, ki so potrebne za doseganje vseh petih strateških ciljev. To so: energetski prehod, trajnosten in raznolik gospodarski razvoj, zaposlitve in veščine za vse, povezljivost in trajnostna mobilnost, sanacija in revitalizacija prostorsko ter okoljsko degradiranih območij. »V ta namen mora državni zbor v najkrajšem času sprejeti še zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bosta dala pravno podlago za zagotovitev in koriščenje ostalih potrebnih finančnih virov,« opozarja Biljana Škarja.
V fazi priprave območnega razvojnega programa in območnega načrta za pravični prehod so evidentirali več kot 350 razvojnih projektov.
Drugi pogoj, da bo prestrukturiranje regije uspešno izvedeno, je ustrezen časovni okvir. Odločitev države, da sprejme najbolj »ambiciozni« scenarij za izhod iz premoga, to je do leta 2033, po njenih besedah pomeni radikalen pristop pri reševanju tega strateškega vprašanja tako na nacionalni kot na regijski ravni. Morebitno skrajšanje tega roka, ki se v zadnjih tednih omenja v nekaterih krogih, bi glede na vse okoliščine in projekcije pomenilo rušenje obstoječe strategije in bi po eni strani postavilo pod vprašaj zagotovitev potrebnih finančnih virov za izvedbo prestrukturiranja regije, kar bi lahko imelo nepredstavljivo negativne posledice na socialnem področju, po drugi strani pa bi ogrozilo stabilno oskrbo Slovenije z električno energijo po konkurenčnih cenah, opozarja Biljana Škarja.
V Razvojni agenciji SAŠA po njenih zagotovilih verjamejo, da lahko regija z izvedbo aktivnosti, ki so navedene v veljavnih strateških dokumentih, do leta 2033 uspešno izvede energetski prehod, potrebne ukrepe in investicije na področju gospodarstva, usposabljanje in prekvalifikacijo kadrov, sanacijo degradiranih območij in izvedbo infrastrukturnih projektov za zagotovitev pogojev za trajnostno mobilnost. »Na ta način bo regija SAŠA postala gospodarsko uspešna, trajnostno naravnana, inovativna, vsem generacijam prijazna, z nadstandardno kvaliteto življenja in dela, v kateri bo imel vsak posameznik možnosti za rast in osebnostni razvoj, dostop do izobraževanja, izkoriščanja lastnih potencialov in uresničitev poslovnih idej,« je prepričana Biljana Škarja.
Za pravični prehod razvijajo več projektov na različnih področjih
V Premogovniku Velenje so nam pojasnili, da za pravični prehod skupaj s hčerinskimi podjetji in partnerji razvijajo več projektov na različnih področjih. Trenutno si največ obetajo od energetskega projekta umestitve visokotemperaturne toplotne črpalke na lokaciji Premogovnika Velenje. »Gre za projekt, s katerim bomo izkoriščali toploto iz jamske odpadne vode in jo uporabljali za ogrevanje prostorov ter sanitarno toplo vodo. Premogovnik bo na ta način dosegel 40-odstotno samozadostnost in tako v enaki meri zmanjšal porabo toplote, pridobljene iz fosilnih virov,« razlagajo.
Uspešni so že pri prijavah na razpise evropskega raziskovalnega sklada za premog in jeklo – RFCS (Research Fund for Coal and Steel). Ta si prizadeva igrati ključno vlogo pri procesu blaženja podnebnih sprememb in pri sofinanciranju razvojnih projektov, ki bodo pomagali pri uspešnejšem pravičnem prehodu iz premoga. »Gre za omilitev morebitnih negativnih vplivov, ki jih lahko ima ta proces na lokalne skupnosti in prebivalce v regijah, kjer so že zaprli premogovnike, kot tudi v regijah, kjer jih zapiranje premogovnikov čaka v kratkem,« pravijo v Premogovniku Velenje.
Omenjeni sklad jim je konec februarja 2023 odobril kar tri projekte – promocijskega »Ohranjanje in promocija dediščine premogovništva kot evropske kulturne dediščine (COALHERITAGE)« ter dva raziskovalna: »Ekološka sanacija in dolgoročni monitoring (REECOL)« ter »Hibridno shranjevanje energije z uporabo porudarske infrastrukture (HESS)«. Odobreni projekti so pripravljeni v skladu z zelenim dogovorom in z zadnjimi usmeritvami Evropske komisije. Obenem predstavljajo tudi investicijo za prihodnost in bodo pripomogli k uspešnemu prestrukturiranju ter pravičnemu prehodu, so prepričani v Premogovniku Velenje.
Ob tem poudarjajo, da že danes razmišljajo o tem, kako nadomestiti delovna mesta, ki so vezana na premogovništvo. »Imamo ogromno strokovnega znanja, imamo energetsko lokacijo in razvijamo programe, ki bodo zanimivi za trg. Naša prva skrb poleg ravnanja z okoljem bo tako dolgoročno zagotavljanje in ohranjanje delovnih mest, in sicer z oblikovanjem novih programov ter z obstoječimi programi, ki so zanimivi za trg,« so nam pojasnili.
Šaleška dolina zaradi prestrukturiranja energetike ne sme in ne zmore sama nositi vsega bremena razogljičenja Slovenije.
V ta namen izpostavljajo razvojno-raziskovalne projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev, ter programe hčerinskih družb. Družba PLP je lani pridobila certifikat SURE, s katerim v skrbi za okolje v podjetje vpeljujejo trajnostno ravnanje z lesno biomaso. Strateško partnerstvo družbe Sipoteh bo zagotovilo nemoteno izvajanje obstoječega programa in razvoj novih programov ter ustvarjanje novih trajnostnih delovnih mest zunaj skupine HSE. V HTZ Velenje sledijo viziji zelenih in okolju prijaznih storitev, na podlagi katerih so poleg več manjših zgradili tudi dve veliki sončni elektrarni, ki sta med največjimi v Sloveniji.
Premogovnik Velenje stavi na razvoj lesne industrije in industrije polimerov
»Glede na potek dogodkov lahko rečemo, da skupaj s partnerji veliko stavimo na razvoj lesne industrije in industrije polimerov, ki stavi na krožne modele. Razvoj enega in drugega je lahko velika priložnost za Šaleško dolino, saj pomeni nove projekte, s katerimi se lahko ustvarja visoka dodana vrednost,« pojasnjujejo v Premogovniku Velenje.
Ob tem izpostavljajo, da z zaupanjem zrejo v državo, da bo v skladu z zavezami pravičnega prehoda odigrala svojo vlogo pri nadaljnjem ustreznem razvoju Šaleške doline tudi po izstopu Slovenije iz premoga. Prav tako računajo na podporo vseh tistih, katerih glas se sliši tudi zunaj regije, saj Šaleška dolina zaradi prestrukturiranja energetike ne sme in ne zmore sama nositi vsega bremena razogljičenja Slovenije.
Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje je po prestrukturiranju ministrstev prešel na ministrstvo za naravne vire in prostor, prej je bil v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo. Delovna skupina za pripravo zakona je bila ustanovljena že pred tem, osnutek zakona pa pripravljen. »Pozdravljamo operativne sestanke s posameznimi deležniki znotraj delovne skupine, da bomo lahko primerno naslavljali problematiko. Želimo si pospešiti vse nujno potrebne postopke, hkrati pa se nadejamo aktivnega usklajevanja med resornimi ministrstvi,« pravijo v Premogovniku Velenje.
Po njihovih besedah je pred nami generacijski izziv, da zagotovimo ekonomsko, razvojno in socialno pravičen prehod v brezogljično družbo. To smo dolžni vsem, ki so danes ekonomsko povezani z energetiko v Šaleški dolini, in to smo dolžni našim otrokom, ki bodo morali imeti delovna mesta s primerljivo dodano vrednostjo, kot jih imamo mi danes.
Za Premogovnik Velenje je izjemnega pomena sodelovanje pri evropskih projektih, saj poleg tehničnih znanj pridobivajo tudi znanja o možnosti sekundarne uporabe rudarske infrastrukture ter ostalih dejavnosti, ki nastajajo po zaključenem pridobivanju premoga. »Predvsem slednje bo za naše podjetje še toliko pomembnejše, saj v veliki meri pripomorejo k boljšemu in lažjemu prehodu iz premogovništva v druge dejavnosti in na ta način tudi k ohranjanju delovnih mest ter primernega ekonomsko-socialnega položaja zaposlenih,« izpostavljajo v Premogovniku Velenje.