Shrani za kasnejše branje.
Gospodarski strateški svet za digitalizacijo (GSSD) pri GZS je v začetku oktobra organiziral posvet na temo digitalnih kompetenc s poudarkom na nujnosti digitalnih vsebin računalništva in informatike že v osnovnih in srednjih šolah. Udeleženci so se strinjali, da je potrebna politična odločitev, ki bo prinesla odločne in takojšnje korake v tej smeri.
Tajda Pelicon, Služba za korporativno komuniciranje GZS; foto: Tadej Kreft
Med evropskimi državami, ki so v zadnji tretjini lestvice digitalnih kompetenc (DESI), je Slovenija skoraj edina, ki še ni uvedla obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole. »V Sloveniji bi morali letno usposobiti okoli šest tisoč strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije, a jih le okrog 2.500, kar Slovenijo uvršča na prvo mestu v EU po težavah pri pridobivanju IKT kadrov,« je opozoril Igor Zorko, predsednik Gospodarskega strateškega sveta GZS za digitalizacijo in predsednik GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije. Ne gre le za IT strokovnjake, opolnomočiti je treba vse mlade, da se bodo v svojih poklicih in življenjih znašli in bili uspešni in zadovoljni.
Digitalna zrelost podjetij
Medtem ko imajo najrazvitejše države, kot sta Finska in Nizozemska, 80 odstotkov prebivalcev med 16 in 74 leti z digitalnimi kompetencami, je ta odstotek v Sloveniji le 50 odstotkov. DIH Slovenije od leta 2020 letno pripravlja poročilo napovedi potreb po digitalnih profilih v mikro, malih in srednjih podjetjih (MSP), ki je bilo nazadnje posodobljeno prejšnji mesec. Da bi lahko ocenili, kje so podjetja v svojem razvoju in kako se morajo razvijati v prihodnost, je DIH Slovenije razvil orodje za merjenje digitalne zrelosti, je pojasnila direktorica Digitalnega inovativnega stičišča Katja Mohar Bastar. Kot najbolj zaskrbljujoče ocenjuje, da je delež podjetij z načrtnim pristopom do razvoja digitalnih kompetenc zelo nizek.
V Sloveniji ima le 50 % prebivalcev med 16 in 74 letom digitalne kompetence, v najrazvitejših državah pa 80 %.
V letu 2021 je 37 odstotkov sodelujočih organizacij ocenilo od 50- do 100-odstotno povečanje potreb po IKT strokovnjakih ali drugih digitalnih profilih. V letu 2022 je takšno oceno podalo 47 odstotkov, 2023 pa že 54 odstotkov anketiranih organizacij, je Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije, s podatki podkrepil svojo izjavo o težavah podjetij pri kadrovanju IKT strokovnjakov, po katerih se Slovenija uvršča na prvo mesto v EU. Izpostavil je pomembnost vlaganj tako v digitalne tehnologije in rešitve kot v digitalne kompetence. Ravno slednje potrebujejo (skoraj) vsi profili delovnih mest – tudi vodstva podjetij. Ključna področja, kjer je treba iskati rešitve, vidi v izobraževalnem sistemu, pri čemer je rdeča nit nujna uvedba računalništva in informatike kot obveznega predmeta v osnovnih in srednjih šolah. Poleg tega je predlagal poenostavitev zaposlovanja tujih IKT strokovnjakov, prekvalifikacije in do-kvalifikacije ter prijaznejšo davčno politiko.
Doc. dr. Andrej Brodnik s Fakultete za računalništvo in informatiko (UL) je izrazil bojazen, da bo Slovenija tudi po predvideni reformi edina država v EU brez temeljnih vsebin računalništva in informatike v obveznem delu izobraževanja (od vrtca do srednje šole). »S slabše izobraženim kadrom bo gospodarstvo težje konkurenčno,« je še dodal.
Na okrogli mizi o vpeljevanju računalništva in informatike za razvoj digitalnih kompetenc v izobraževalnem sistemu so sodelovali tako predstavniki gospodarstva kot izobraževalne sfere.
Stanje je alarmantno
Vpeljevanje računalništva in informatike za razvoj digitalnih kompetenc je bilo tudi rdeča nit okrogle mize, na kateri so sodelovali tako predstavniki gospodarstva kot izobraževalne sfere.
Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je kot alarmantno v digitalnem kompasu ocenila ne le stanje v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Igor Zorko je izjavo Jug Jerše o primerjavi med Slovenijo in Evropo v poročilu o digitalnem desetletju EK komentiral z besedami, da je »glavni problem, da smo v slabi družbi slabi«. Dejstvo namreč je, da Evropa na teh področjih globalno zaostaja.
Digitalne kompetence potrebujejo (skoraj) vsi profili delovnih mest – tudi vodstva podjetij.
Direktorica Danfoss Trata Saška Rihtaršič je kot primer dobre prakse navedla, da se jim 10 odstotkov zaposlenih pridruži že v času študija, zdaj intenzivno delajo tudi v obliki krožkov, ki mlade nagovarjajo, da delajo skupaj na projektih.
Že nekaj časa velja dejstvo, da proizvodnje materialov brez digitalizacije ni, meni prof. dr. Jožef Medved, predstojnik Katedre za metalurško procesno tehniko na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Kot primer je navedel proizvodnjo visokokakovostnega jekla za energetiko, ki ga je mogoče izvesti le v timu, v katerega sodi tudi IKT strokovnjak. Izpostavil pa je tudi nujnost umetne inteligence.
Predstojnik Laboratorija za bioinformatiko na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL prof. dr. Blaž Zupan je izpostavil, da digitalne kompetence ni mogoče enačiti z računalništvom in informatiko. Po njegovem mnenju bodo imeli predvsem mladi določene digitalne kompetence, manjka pa osnov algoritmičnega razmišljanja. Kot pravi, se na ministrstvu za izobraževanje delno ukvarjajo z digitalnimi kompetencami, nikakor pa ne z računalništvom in informatiko. »Tisti, ki misli, da algoritmično razmišljanje ne sodi v splošni program šole, je škodljiv za Slovenijo,« je še dodal.
Na ministrstvu želijo celovito nasloviti vse, kar je povezano z računalništvom
Da bi imeli računalništvo v osnovni šoli, trenutno ni načrtovano, je povedal vodja Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje dr. Igor Pesek. Hkrati se v okviru ministrstva razmišlja, da je treba celovito nasloviti vse, kar je povezano z računalništvom. »V tem trenutku pa potrebujemo gasilce, da gasimo manko,« je zaključil.
Matematik uči matematiko, biolog biologijo. IKT je le podpora tam, kjer misli učitelj, da je to potrebno. Ne bo skrbel za digitalne kompetence, kaj šele za temeljna znanja. Brez politične volje ni nič, strokovnjaki obupujejo, je povedala ravnateljica Gimnazije Vič mag. Alenka Krapež.
Spremembe v šolskem sistemu so v pristojnosti ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ker je to v odvisnosti od celotnega ekosistema, je povedala Mojca Štruc, vodja Sektorja za digitalno vključenost na Ministrstvu za digitalno preobrazbo. Njihova ministrica je sicer bolj naklonjena uvajanju digitalnih kompetenc pri vseh predmetih. Zavedajo se, da morata tako Slovenija kot Evropa na tem področju hitreje napredovati.
Doc. dr. Andrej Brodnik, Fakulteta za računalništvo in informatiko (UL): »Brez temeljnega znanja RIN bomo obsojeni na slabši položaj v globalnem svetu.«
Nenad Šutanovac, direktor GZS – Združenja za informatiko in telekomunikacije: »Smo na prvem mestu v EU po težavah z zaposlovanjem IKT strokovnjakov in na repu EU glede uvajanja predmeta. Rešitve so na dlani, potrebna pa je politična odločitev, ki jo čakamo že nekaj let. Gre za uspešno Slovenijo in perspektivo za mlade. V ZIT in GZS se bomo še naprej odločno borili za to!«