Shrani za kasnejše branje.
Od vlade pričakujemo, da zagotovi primerljivo poslovno okolje z državami EU, pravi Igor Milavec, direktor GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Podjetja v lesnopredelovalni panogi so v letu 2022 dosegla najvišji prihodek, neto čisti dobiček in dodano vrednost na zaposlenega doslej. Ustvarila so 1,96 milijarde evrov prihodka, 108 milijonov evrov neto čistega dobička iz poslovanja in 46.797 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Lani je bila v panogi tudi rast investicij velika. V letu 2021 so podjetja zanje namenila 77 milijonov evrov, v letu 2022 pa 106 milijonov evrov. To je dobra podlaga za njihov nadaljnji razvoj, ocenjuje Igor Milavec, direktor GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije.
Vedno ni bilo tako?
Panoga je dala skozi več obdobij. Po osamosvojitvi smo imeli obdobje, ko je propadala, se krčila. To je bil težek čas, ki je trajal okrog četrt stoletja, do leta 2013. V okviru združenja smo že prej, to je leta 2008, skupaj z drugimi panožnimi organizacijami začeli sistematično kampanjo, kako ta trend ustaviti in ga obrniti v drugo smer. Leta 2009 nam je le uspelo politiko prepričati, da Slovenija ne more biti zadovoljna s tem, da izvažamo hlode, lesno-pohištvena industrija pa propada. Posledično je leta 2013 že začela poslovati z dobičkom. Od takrat posluje relativno dobro. Dobiček se je od leta 2013 do zdaj povečal za približno 30-krat. Dodana vrednost se je podvojila. Lesa zdaj predelamo doma 75 odstotkov več kot leta 2013. Leto 2021 je bilo prvo, ko je Slovenija po zelo dolgem času postala neto uvoznica hlodovine iglavcev. Ponovno je začelo rasti število zaposlenih. To relativno solidno obdobje je trajalo do lanskega poletja, ko so se začele težave.
Zdaj predelamo doma 75 % več lesa kot leta 2013.
Kaj jih je povzročilo?
Julija in avgusta so začele močno naraščati cene električne energije.
Podjetja je niso imela zakupljene?
Kar velik del jo je še imel. Čeprav so bila podjetja brez zakupljene energije v manjšini, je bil dvig cen na 500 evrov in več za megavatno uro za panogo problem. Upadati so nam začela naročila. Problem se je stopnjeval po novem letu, ko že bistveno več podjetij ni imelo zakupljene električne energije. Skok cen, ki smo ga imeli v Sloveniji, je bil namreč med najvišjimi v Evropi. Prej smo imeli električno energijo po relativno ugodnih cenah, potem pa smo skočili med države, ki jo imajo po najvišjih cenah. To je povzročilo še nadaljnje padanje naročil. Razmere so se še poslabšale, ker nam ni uspelo prepričati ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bo padanje naročil zahtevalo uvedbo ukrepa čakanja na delo. To je bil dodaten pritisk na našo konkurenčnost.
Dodatne obremenitve se podjetjem seštevajo, posledično izgubljajo mednarodno konkurenčnost.
Zakaj je električna energija tako zelo pomembna za panogo?
Primarna predelava lesa je med večjimi porabniki električne energije. Nasploh pa so podjetja v panogi posodabljala procese, avtomatizirala in robotizirala so proizvodnjo, zato potrebujejo zdaj več električne energije.
Kaj pa za stroške dela v lesno-pohištveni industriji pomeni povečanje minimalne plače?
Stroški dela se administrativno, ne glede na produktivnost, povečujejo z dvigom minimalne plače po zakonu, hkrati pa imamo v Sloveniji že bolj obdavčeno delo kot v Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem. Bojimo se, kako bo v prihodnje, saj se v politiki pogovarjajo o novih prispevkih, kot je recimo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Obdavčitev dela se vidi kot preprosta rešitev, a dodatne obremenitve se podjetjem seštevajo in tako izgubljajo mednarodno konkurenčnost.
Kako ste v panogi zadovoljni s podjetjem Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je bilo ustanovljeno tudi zato, da bi domačo lesno industrijo oskrbovalo z lesom iz državnih gozdov in podprlo vzpostavitev gozdno-lesne verige?
To podjetje bi moralo biti del gospodarske politike sektorja. Skrb za rast in razvoj gozdno-lesne verige ima določeno tudi v zakonu o ustanovitvi. Določeno ima tudi, da mora poslovati z dobičkom, kar je logično. Problem vidimo v tem, da ga ne čutimo kot partnerja, ker preveč skrbi namenja temu, da ustvarja dobiček. Zato ni bilo pripravljeno prilagoditi cen okroglega lesa na raven cen v sosednjih državah, niti razumeti, da je prišlo na trgu primarnih lesnih izdelkov od lani do letos do velikega znižanja cen. Včasih je treba pogledati širšo sliko in narediti korak nazaj, da potem narediš dva naprej. Ker je letos proizvodnja močno padala v lesarskem in pohištvenem delu, v podjetju SiDG pa niso bili pripravljeni ukrepati, sem se s pismom konec julija obrnil na ključne ministre in jih opozoril, da smo med najbolj prizadetimi panogami. Statistična primerjava industrijske proizvodnje v obdobju od oktobra lani do maja letos v primerjavi z oktobrom 2021 in majem 2022 je pokazala največji padec proizvodnje pri kemiji (za 20 odstotkov), sledijo pa ji vsa tri področja s predelavo lesa: proizvodnja papirja (za 18 odstotkov), obdelava in predelava lesa (za 12 odstotkov) in proizvodnja pohištva (za 11 odstotkov), kar je posledica predragih gozdno-lesnih sortimentov. Če bi bili ti podatki izraženi v produktih, bi bile te številke zaradi vpliva inflacije lahko tudi podvojene. Številna podjetja namreč sporočajo, da so jim naročila padla tudi za več kot 30 odstotkov.
Ste pri ministrih naleteli na razumevanje?
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem, in šport so napovedali sklic sestanka, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, podjetja SiDG in Gozdarskega inštituta. Na tem sestanku bomo skušali najti rešitve. Sredi avgusta so na SiDG cene le znižali na bolj primerljivo raven. V panogi menimo, da se nam to dogaja v veliki meri zato, ker ni ustrezno institucionalizirano upravljanje gozdno-lesnega sektorja. Poleg tangiranih ministrstev, gozdarjev in lastnikov gozdov bi morali biti pri tem udeleženi tudi predstavniki lesnopredelovalnih podjetij. In to bo čim prej potrebno spremeniti.
Kateri so še drugi izzivi za panogo?
Po devetih letih rasti je sedanje obdobje spet kritično. Tudi zato, ker se evropski trg relativno hitro ohlaja. Predelovalna industrija se krči v Nemčiji, Italiji, Avstrija ima močan upad naročil na trgu gradbeništva. Slovenska podjetja, ki proizvajajo za te trge, so zaradi tega v skrbeh. Zdaj lahko vidimo, da naše gospodarstvo ne more konkurirati, če ukrepi pri nas niso podobni kot v tujini. Na lesarskem delu smo imeli junija letos glede na junij lani padec proizvodnje kar za 21 odstotkov. To je ogromna številka. To nas plaši. Prej smo vlado na to, da morajo biti ukrepi podobni, opozarjali brez številk, zdaj opozarjamo s številkami. Da konkurenčnost premočno pada, se bo morala zavedati tako vlada kot tudi družba. Kako močno se lahko zalomi, smo lesarji videli okrog leta 2010, ko smo v štirih letih izgubili 40 odstotkov zaposlenih, njihovo število je padlo z 21 tisoč na 13 tisoč. Ko se ta plaz sproži, je to huda stvar. Zdaj imamo še poplave, ki so problem, na katerega sploh nismo računali. Zavedati se moramo, če ne bomo ohranili konkurenčnosti, bo to prizadelo vse družbene podsisteme, od šolstva, zdravstva do preostalih področij javnega sektorja.
Kaj pričakujete od vlade?
Od vlade pričakujemo, da zagotovi primerljivo poslovno okolje z državami EU, ki bo omogočilo okrepitev predelovalcev lesa in vzpostavitev dodatnih proizvodnih kapacitet. Na primer ponovno predelavo manjvrednega lesa v iverne plošče. Lesarji smo že dokazali, da znamo zmagovati, če dobimo enakovredno polje. Les je material prihodnosti, je nizkoogljičen, saj narava vanj absorbira ogljikov dioksid. S tem, ko ga vgrajuješ, ogljikovega dioksida ne spuščaš v ozračje. Lesene hiše in vse leseno, kar je narejeno za dolgi rok, je del rešitev proti pregrevanju planeta.
To je eden od ciljev za zeleni prehod, ki ga je začrtala EU?
Mednarodne študije kažejo, da se bo lesena gradnja v prihodnjih desetletjih povečala za trikrat. Kar je pri avtomobilih prehod na elektriko, je v gradbeništvu prehod na nizkoogljično gradnjo in les tukaj prednjači. To je zagotovo največji adut za našo panogo. Ko se bo začel obdavčevati ogljik in bodo uveljavljeni drugi ukrepi s področja zelenega prehoda, se bo naša prednost samo še večala. Les bo vedno imel nizke izpuste že v fazi proizvodnje in tudi po koncu uporabe ga je mogoče reciklirati.
Se to že pozna?
Ja, tudi zato se proizvodnja lesa v Sloveniji povečuje. Če je slovenska industrija še predlani predelala 2,2 milijona kubičnih metrov lesa, je ocena Gozdarskega inštituta Slovenije za leto 2022 že 2,5 milijona kubičnih metrov. Leta 2013 smo ga recimo predelali 1,4 milijona kubičnih metrov.
Kakšno je razmerje med domačim in uvoženim lesom?
Tokove okroglega lesa spremlja Gozdarski inštitut Slovenije in med leti nihajo. Na primer za leto 2021 je izvoz okroglega lesa znašal 1,35 milijona kubičnih metrov, kar je 14 odstotkov manj kot leta 2020. Uvoz gozdnih lesnih sortimentov v Slovenijo od leta 2016 narašča in je v letu 2021 znašal rekordnih 0,89 milijona kubičnih metrov. Zunanjetrgovinski presežek gozdnih lesnih sortimentov se je posledično zmanjšal na 0,46 milijona kubičnih metrov, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. V povprečju v obdobju 2020–2021 poraba slovenskega lesa predstavljala 74 odstotkov skupne porabe.
Lesena gradnja se bo v prihodnjih desetletjih povečala za trikrat, kažejo mednarodne študije.
Kako se podjetja povezujejo z raziskovalnimi inštituti?
Veliko neposredno, delno pa tudi prek SRIP-a Pametne stavbe in dom z lesno verigo, v katerega je vključenih okrog 80 partnerjev, med katerimi so tudi Biotehniška fakulteta z Oddelkom za lesarstvo, Gozdarski inštitut Slovenije in CoE InnoRenew.
Kaj lesno-pohištvena panoga sploh zajema?
Panoga je razdeljena v dve skupini. Skupina C16 je primarni del, v katerem so žage, proizvajalci polproizvodov, proizvajalci plošč, stavbeno mizarstvo in tesarstvo in proizvodnja embalaže. V skupini C31 pa je proizvodnja vseh vrst pohištva in žimnic. Na splošno lahko rečem, da je v naši panogi vse, kar ne gre v papir, energijo in v kemijsko predelavo lesa.
Kateri so glavni trgi podjetij iz panoge?
Najpomembnejša trga sta Švica in Nemčija, sledijo jima Avstrija, Italija in Hrvaška. To so glavni trgi za izvoz in uvoz.
Kako pomemben je domači trg?
Panoga več kot polovico proizvodnje izvozi, ne glede na to, je domači trg za podjetja pomemben. Posebej pomemben je za pohištveno industrijo, ki večji del proizvodnje proda doma.
Po poplavah in ujmah je v gozdovih ogromno podrtega lesa. Ga lesna industrija lahko kaj uporabi?
Če je drevo le podrto, gre hlod lahko v redno predelavo, del naplavljenega lesa je mogoče predelati v vlaknene plošče, predvsem pa ga je mogoče uporabiti za kurjavo.