Shrani za kasnejše branje.Članom PTZ povezanost v združenja in sekcije omogoča, da se lažje odzivajo na problematiko določene panoge in bolj organizirano zastopajo svoje interese.
Barbara Perko; foto: Tadej Kreft
Podjetniško trgovska zbornica pri GZS združuje interese malega gospodarstva. Mikro, mala in srednja podjetja pričakujejo, da bodo pristojni pokazali poseben posluh za zanje, saj veliko prispevajo k slovenskemu gospodarstvu. Zbornici so se v zadnjem obdobju pridružila tudi nekatera velika podjetja. Po besedah direktorice Podjetniško trgovske zbornice Vide Kožar se njihovi člani v zadnjem obdobju soočajo z več izzivi, ki bi lahko ogrozili in otežili poslovanje, če ne bodo sprejete ustrezne rešitve.
Podjetniško-trgovska zbornica ima pod svojim okriljem pester nabor podjetij iz številnih panog. Kaj vas druži?
Podjetniško trgovska zbornica (PTZ) je tretja največja panožna zbornica na GZS in združuje 80 različnih panog. Trenutno imamo v svojem članstvu 700 mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. Od teh podjetij jih kar 50 % svojo glavno poslovno aktivnost opravlja na področju G-trgovine, 15 % članov PTZ ustvarja rezultate na predelovalnih dejavnostih oz. proizvodnji (dejavnost C), ostali člani pa so večinoma zastopani v storitvenih dejavnostih (35%).
Z namenom, da bi ustvarili boljše poslovno okolje, aktivno spremljamo spremembe predpisov in se vključujemo v njihovo spreminjanje. Skladno z izkazanim interesom članov oblikujemo pripombe in predloge sprememb in dopolnitev predpisov. S predlogi in pripombami članov PTZ se vključujemo v skupne predloge GZS. Kot enota največje in najvplivnejše organizacije, ki združuje interese malega gospodarstva, v PTZ oblikujemo in podajamo predloge tudi samostojno, v interesu podjetij in podjetnikov iz vseh dejavnosti oziroma panožno, kadar je to v dobrobit naših članov.
Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPDG) se veže na članstvo v Podjetniško trgovski zbornici.
V kakšni meri pa se predlogi in dogovori odražajo v kolektivnih pogodbah?
Oktobra 2010 sta Podjetniško-trgovska zbornica pri GZS in Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) po več kot desetih letih podpisala prenovljeno in posodobljeno kolektivno pogodbo med delavci in podjetji drobnega gospodarstva. Gre za kolektivno pogodbo, katere tradicija sega v leto 1991, saj je bila sklenjena takoj za splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo v letu 1990. Zadnja veljavna kolektivna pogodba, ki jo je sklenilo Združenje drobnega gospodarstva pri GZS, je bila podpisana konec leta 1999.
Februarja letos je bil objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva v Uradnem listu RS. Od februarja dalje so višje najnižje osnovne plače za zaposlene v družbah drobnega gospodarstva ter še regres, nadomestila za odsotnost in povračila stroškov v zvezi z delom.
Poleg te kolektivne pogodbe PTZ sklepa tudi Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, saj je po prenehanju delovanja Združenja za trgovino (v okviru GZS) PTZ ponudila podporo tudi trgovcem. Decembra 2022 je bil objavljen Aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije v Uradnem listu RS.
Glede na to, da gre za podjetja iz različnih sfer, kako pomembno je, da ste organizirani v posamezne sekcije oziroma združenja?
Sekcije in združenja so srce in kri naše zbornice. Trenutno imamo enajst aktivnih sekcij/združenj. Pred leti smo obstoječe člane PTZ začeli združevati v sekcije/združenja; člani so na ta način bolj povezani in se lažje odzivajo na problematiko določene panoge. Obenem pa smo zaznali na trgu določene skupine podjetij, ki so želele bolj organizirano zastopati svoje interese v okviru določene organizacije in smo jih vključili v naše članstvo.
V zadnjem obdobju so se vam pridružila nekatera velika podjetja. Kaj si obetate od povezovanja med velikimi in malimi podjetji?
Z ustanovitvijo Sekcije trgovcev tehničnega blaga v okviru PTZ smo med drugimi vključili tudi velika podjetja, kot so Mercator d.o.o., IKEA Slovenija d.o.o. in BIG BANG d.o.o. Na 10. konferenci MSP so bila organizirana mreženja z velikimi podjetji, ki so že jutri lahko poslovni partnerji malih podjetij. Na tem odmevnem dogodku so bile predstavljene konkretne rešitve iz podjetja IKEA, ki jih v tem uspešnem mednarodnem švedskem podjetju uporabljajo za pridobivanje novih zaposlenih.
Kaj je dodana vrednost sodelovanja podjetij v okviru PTZ?
PTZ podjetnikom nudi celovit pristop – od svetovanja s področja davčne in delovnopravne zakonodaje, podjetniško svetovanje, pomoč pri vstopu na tuje trge, pri iskanju poslovnih partnerjev in kontaktov v tujini do informacij in svetovanj s področja okoljske zakonodaje, embalaže in odpadkov. Z Memorandumom MSP vsako leto predlagamo državnim organom konkretne ukrepe za reševanje nacionalne problematike podjetništva, odpravo administrativnih bremen in ustvarjanje primernih pogojev za poslovanje mikro, malih in srednjih podjetij v Sloveniji.
Katera so tista področja, na katerih se vaši člani v tem trenutku soočajo z največ izzivi?
Trenutno so največji izzivi naših članov pridobivanje (kakovostnih) kadrov, energetska kriza, težave v dobavnih verigah (posledica vojne med Ukrajino in Rusijo) ter visoka rast inflacije.
Ker so člani združeni v sekcije in združenja, so bolj povezani in se lažje odzivajo na problematiko določene panoge.
V času covida-19 so podjetja lahko izkoristila pomoč znotraj protikoronske zakonodaje. Kakšne so izkušnje članov?
Naši člani prejemajo dopise FURS-a, v katerih jih poziva k oddaji izjav za vračilo sredstev na podlagi sprejete interventne zakonodaje. V zahtevkih je navedeno, da jih pošiljajo na podlagi razpoložljivih podatkov FURS-a o finančnem poslovanju, razvidnih iz javnih evidenc, saj da ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov za prejem določenih interventnih pomoči.
To postavlja nekatere poslovne subjekte v težko situacijo, saj na eni strani nekateri že sedaj težko financirajo obveznosti iz poslovanja in so v težki likvidnostni situaciji, po drugi strani pa so dikcije zakona po našem mnenju neživljenjske, neustavne in predvsem nesorazmerne. Ob vsem tem je zagrožena tudi globa, kar še dodatno izvaja pritisk na odločitev poslovnih subjektov.
Primerjava prihodkov je narejena na osnovi AJPES objavljenih letnih poročil. In po črki zakona je razlika v prihodkih osnova za vračanje. Verjetno v času sprejemanja pravnih aktov zakonodajalec ni predvideval, da bo na poslovanje v tako kratkem času vplivalo več zelo pomembnih dejavnikov, zato je nujno potrebno korigirati primerjavo podatkov z več vidikov.
Kateri so ti vidiki?
Eden je povečanje prihodkov iz naslova povečanja oz. razširitve poslovanja. V primeru, da je poslovni subjekt v primerjalnem letu dodal poslovanje na novi lokaciji ali novem ločenem oz. dodatnem področju poslovanja, naj se prihodki iz tega naslova izvzamejo iz prihodkov. Za osnovo naj se vzamejo prihodki brez dodane lokacije oz. področja poslovanja. Tako da se primerja enako z enakim in ne s spremenjenimi pogoji.
Nekateri poslovni subjekti so namreč v letu 2019 investirali v razširitev dejavnosti, ta razširitev pa je zaživela šele v času po koncu sprejetih ukrepov. Da bi opustili takšno investicijo, bi bilo seveda neodgovorno, neposlovno in škodljivo. Nekateri poslovni subjekti so dali svoje nepremičnine ali del nepremičnin v najem, da si zagotovijo likvidnost v primeru ponovitve težjih razmer. Nekateri so bili prisiljeni odprodati opremo ali zaloge zaradi likvidnosti. Pri tem nekateri sploh niso ustvarili razlike v ceni, a so bili v takšno poslovno odločitev primorani zaradi težav z likvidnostjo.
Drugi vidik je število zaposlenih. Za novo zaposlene nad kvoto zaposlenih v primerjalnem času se sorazmerni delež prihodkov preračunano izvzame iz vsote za primerjavo. Tam, kjer delovni proces zahteva večje število zaposlenih, je povišanje doseženih prihodkov logična posledica. Vendar povečanje proizvodnje, novi prodajni kanali, nove zaposlitve ne smejo imeti negativnega vpliva na čas epidemiološkega obdobja.
Naj poudarim, da so v povezavi s tem, zdaj v težavah poslovni subjekti, ki v času covida-19 niso odslovili zaposlenih in reševali le sami sebe. Izkazali so se kot solidarni, družbeno odgovorni in s tem nudili občutek varnosti zaposlenim in družbi. Odslovitev kadrov bi lahko pomenila njihovo izgubo tudi po končani epidemiji, kar bi pomenilo dodatne stroške iskanja, šolanja oz. usposabljanja novih kadrov in nižjo uspešnost ob višjih stroških.
Nerazumljivo je tudi, da je treba sredstva za povračilo plač vrniti za obdobje v letu 2020/2021, ko poslovni subjekti zaradi sprejetih interventnih ukrepov države sploh niso smeli poslovati. V primeru, da takrat teh sredstev pomoči ne bi bilo, bi to pomenilo prenehanje delovanja družbe. Pomoč, ki je bila izplačana za čas prepovedanega poslovanja, nikakor ne bi smela biti predmet vračanja. Da so zavezanci ustvarili več prihodkov naknadno v krajšem času, je bila posledica potreb trga oz. preživetja družbe. Za dodatno opravljeno delo pa je bilo treba plačati več dela in surovin, izplačati nadurno delo ali zunanje sodelavce. In prav ta del dodatnih stroškov je posredno vzrok oziroma pojasnilo za višje prihodke.
Vračilo pomoči lahko resno ogrozi poslovanje poslovnih subjektov.
Kaj pa višje cene zaradi vpliva cen energentov, surovin itd.?
Pritisk na cene surovin, energentov ima za posledico vpliv tudi na prodajne cene in s tem na višje prihodke. Glede na splošno statistično dokazano višino cen, je treba tudi ta del ustrezno upoštevati pri primerjavi prihodkov.
Obveznost vračila celotne pomoči na tak način izrazito nesorazmerno posega v premoženjskopravni položaj poslovnega subjekta za vračilo pomoči, ki mora v breme lastnih sredstev v celoti nositi breme ohranjanja svojega poslovanja in delovnih mest v obdobju epidemije covida-19, torej v obdobju višje sile, na katero ni mogel vplivati.
V tem času so bili gospodarski subjekti namreč povsem odvisni od ukrepov vlade glede omejitev poslovanja, ki pa so bili odvisni od poteka in okoliščin epidemiološkega stanja in v tem okviru predvsem zdravstvenega stanja prebivalcev, ki ga seveda ni bilo mogoče predvideti. Zaradi pridobljene pomoči na podlagi interventne zakonodaje poslovni subjekti zaposlenih niso odpuščali in so nadaljevali z opravljanjem dejavnosti, saj jim je ravno pomoč omogočila ohranitev dejavnosti in delovnih mest. V primeru, da pomoči ne bi pridobili, bi omejili osnovno dejavnost in odpuščali zaposlene, kar pa so predpisi o dajanju pomoči ravno skušali preprečiti. Pridobljena pomoč dejansko pomeni dejansko plačilo delodajalcev za delo, ki sploh ni bilo opravljeno. Zaradi tega se premoženje zavezanca ni povečalo, se je oziroma se bo pa zaradi morebitnega vračila nesorazmerno zmanjšalo.
Kaj lahko vračilo pomoči pomeni za poslovne subjekte?
Vračilo takšne pomoči lahko resno ogrozi poslovanje poslovnih subjektov, ki bi se, če bi predvideli takšno obravnavo in vračilo pomoči, verjetno odločili za zmanjšanje obsega dejavnosti in odpuščanje zaposlenih.
Vračila PKP pomoči za poslovanje pomeni, da bodo družbe poslovale v zelo težkih razmerah, saj bo za vračila treba najemati draga posojila, po zdajšnjih neugodnih pogojih. Vse to bo ogrozilo in otežilo poslovanje poslovnih subjektov, za nekaj let zaustavilo investicije in razvoj ter seveda vplivalo tudi na zadovoljstvo zaposlenih.
Pomanjkanje kadrov je vedno bolj pereče. Kako se vaši člani soočajo s tem izzivom?
Močna blagovna znamka podjetja se gradi skozi čas in odraža, kaj delodajalec obljublja zaposlenim. Delodajalci so pripravljeni zaposlenim ponuditi odprto in stimulativno delovno okolje z dobrim plačilom in drugimi finančnimi stimulacijami ter nagradami, različnimi oblikami dela (fleksibilno, hibridno, v celoti na daljavo, skrajšani tedenski delovnik in 6-urni delovnik), privlačnim delovnim okoljem, ki bo pri zaposlenih vzbujal občutek domačnosti, udobja in ustvarjal prostor za druženje ter s sodobnimi pripomočki in orodji, ki bodo zaposlenim omogočala bolj učinkovito delovanje. Tudi delodajalci dajejo pomen skrbi za zdravje na delovnem mestu in usklajevanju privatnega in poklicnega življenja ter poudarjanju okoljevarstvene naravnanosti.
V Memorandumu MSP 2023 ste zapisali, da od vlade pričakujete posluh za MSP ter da določi osebo ali organ, ki bi bil pristojen za sodelovanje z MSP. Ste že dobili kakšen odgovor od pristojnih? Na katerih področjih si želite, da bi vam čim prej prisluhnili?
Memorandum MSP smo naslovili na Vlado RS po izvedeni 10. konferenci MSP z naslovom »Kadri, kje ste?«. Prejeli smo le odgovor Ministrstva za solidarno prihodnost na poslano pobudo, da je treba narediti korak na področju stanovanjske politike in pričeti z gradnjo stanovanj za mlade. V odgovoru navajajo, da bo gradnja stanovanj nacionalni projekt. V gradnjo bodo aktivno vpeti Stanovanjski sklad RS, ki bo postal financer in koordinator stanovanjske gradnje, lokalni stanovanjski skladi kot izvajalci in lokalne skupnosti, ki bodo h gradnji prispevale z aktivno zemljiško politiko.
Še vedno čakamo na odgovor Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije glede temeljite prenove šolstva in sistemske vzpostavitve dolgoročnega napovedovanja potreb po kompetencah.
Mikro, mala in srednja podjetja (MSP) opozarjamo vlado na pomemben prispevek k slovenskemu gospodarstvu, tako v deležu BDP kot zagotavljanju socialne varnosti za 70 % vseh zaposlenih v gospodarstvu. Zato od nove vlade upravičeno pričakujemo poseben posluh za mikro, mala in srednja podjetja in znotraj pristojnega ministrstva osebo ali organ za tvorno sodelovanje z MSP.
V Memorandumu ste izpostavili tri zahteve – spremembe na področju stanovanjske politike, prenovo šolstva, dolgoročno napovedovanje potreb po kompetencah. Kako hitro bi te spremembe potrebovali, da bi malo gospodarstvo lahko lažje zadihalo?
Te spremembe bi potrebovali že včeraj. Mladi odhajajo v tujino, med drugim tudi zaradi predragih stanovanj in previsokih najemnin. Mladi so na fakultetah, podaljšujejo študentski status oziroma vpisujejo podiplomski študij.
V okviru Podjetniško trgovske zbornice je še pred kratkim delovala Delovna skupina za zgodnejše zaposlovanje mladih. Delovna skupina je predlagala, da je treba uvesti specialistične programe, ki bi ljudem omogočali spremembo poklicne poti (po možnosti na daljavo); omogočiti poenostavitve za izvedbo prekvalifikacij, ki jih danes ovirajo številne prepreke v zakonodaji; bolj kontinuirano izvajati aktivnosti, kot je npr. »Dan odprtih vrat« ali izvesti temu namenjen sejem; na več podjetij prenesti primer dobre prakse in izvajati predstavitev zaposlitvenih priložnosti po šolah; pristojnim predlagati, da se v kurikulumu predvidi možnost, da se udeležba na delavnicah (predstavitve zaposlitvenih priložnosti in promocije poklicev), ki bi jih izvedla podjetja, všteva v kvoto ur izbirnih vsebin; udeležba se priznava na podlagi potrdil. Poleg tega smo predlagali, da se omogoči lažje izvajanje del, ki se lahko opravljajo od doma in ublaži zakonske obveznosti, da se takšen način dela omogoči brez nepotrebnih administrativnih bremen.
Od vlade upravičeno pričakujemo posluh za mikro, mala in srednja podjetja.
Zbornica je zelo aktivna tudi na mednarodnem parketu. Na kakšne načine so povezujete v evropskem prostoru in katere so prednosti takšnega povezovanja?
Za učinkovito zastopanje podjetništva na ravni EU je najbolj pomembno članstvo zbornice v Evropskem združenju malih podjetij (ESBA), ki zastopa milijon zaposlenih v mikro in malih podjetjih v Evropi, v glavnem gre za družinska podjetja. ESBA se zavzema, da bi jim Evropski parlament, Evropska komisija in ostale relevantne EU institucije namenjale večjo pozornost.
Kot direktorica Podjetniško trgovske zbornice sem v okviru Eurochambers vključena v delovno skupino SME Policy. PTZ je tudi članica mednarodnega združenja trgovskih agentov (IUCAB), evropskega združenja proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov (EUCOMED) in Konfederacije Evropskih nacionalnih združenj izvajalcev zatiranja škodljivcev (CEPA).
Kakšni so cilji zbornice za v prihodnje?
Posebno pozornost bomo namenjali promociji in večji prepoznavnosti storitev PTZ. Tudi v prihodnosti želimo zastopati ranljivejše skupine podjetnikov, ki bodo želeli biti organizirani v okviru PTZ. Skozi pogajanja in usklajevanja obeh kolektivnih pogodb bomo zastopali interese delodajalcev v smeri optimizacije in racionalizacije stroškov dela.