Shrani za kasnejše branje.
Gospodarska slika v prvem polletju 2025 v Sloveniji je bila šibka in pod pričakovanji (0,1 % medletna rast BDP). Gospodarska rast v drugem četrtletju (+0,7 %) je izničila znižanje gospodarske rasti iz prvega četrtletja (-0,6 %).
Darja Močnik, Analitika GZS
Obseg prodaje oz. realni prihodek je v prvih petih mesecih leta 2025 medletno upadel za 0,8 %. Najbolj se je znižal realni prihodek v gradbeništvu (-4,7 %) ter industriji (-1,6 %), znižanje pa je bilo zabeleženo tudi v storitvenih dejavnostih (-0,5 %). Le v trgovini je realni prihodek porasel za 2,6 %. V prvem polletju 2025 je bilo število delovnih mest glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti. Stopnja registrirane brezposelnosti je maja znašala 4,4 %, medtem ko je še januarja letos znašala 5,1 %.
Zasebna potrošnja v drugem četrtletju prispevala k rasti BDP Slovenije
V drugem četrtletju 2025 se je gospodarska aktivnost v Sloveniji znova okrepila, saj se je bruto domači proizvod (BDP) povečal za 0,7 % tako v primerjavi s predhodnim četrtletjem kot medletno. Vrnitev k četrtletni rasti BDP je bila predvsem posledica okrepitve končne potrošnje gospodinjstev (+1,2 %), ki je porasla najbolj po tretjem četrtletju 2021. Potrošnja države je bila v drugem četrtletju višja za 2 % in je odražala rast stroškov dela ter vnovično rast investicijskih izdatkov. Rast bruto investicij v osnovna sredstva (+1,9 %) je bila v veliki meri posledica rasti zalog podjetij, ki so pozitivno prispevale k rasti BDP. V skladu z rastjo zalog je bil povečan tudi uvoz blaga (za odstotek), medtem ko je izvoz blaga upadel (-1,7 %), kar je prispevalo k precejšnjemu negativnemu prispevku salda blagovne menjave s tujino k rasti BDP. Medletna rast BDP je bila predvsem posledica močne zasebne potrošnje gospodinjstev, ki se je povečala za 3,6 %, kar je odraz visoke zaposlenosti, realne rasti plač, izboljšanega zaupanja potrošnikov ter sezonskih vplivov, kot so velikonočni prazniki. Investicije so po znatnem padcu v prvem četrtletju stagnirale in ostale na podobni ravni kot leto prej (–0,2 %), pri čemer so se okrepile gradbene investicije, medtem ko gradnja inženirskih objektov še vedno zaostaja. Pomemben pozitiven prispevek k rasti je imelo povečanje zalog (1,7 odstotne točke prispevka), medtem ko je zunanjetrgovinska aktivnost ostala šibka. Izvoz se je medletno zmanjšal za 0,8 %, predvsem zaradi padca izvoza blaga (–1,4 %), zlasti kovin, strojev in vozil, medtem ko je izvoz storitev zrasel za 1,6 %. Uvoz se je povečal za 2,7 %, kar je dodatno poslabšalo prispevek neto menjave s tujino (-2,7 odstotne točke). Dodana vrednost se je povečala predvsem v storitvenem sektorju in gradbeništvu (+3,9 %), medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih nadaljeval padec (-1,9 %), zlasti v visoko tehnoloških panogah, kovinski, papirni in avtomobilski industriji.
Kazalnik gospodarske klime pod dolgoročnim povprečjem
Gospodarska klima je bila julija v Sloveniji v primerjavi z januarjem letos nižja za 0,7 o.t. Najbolj se je poslabšala v trgovini na drobno (-1.5 o.t.), kjer se je zaupanje od aprila dalje bistveno poslabšalo. Poslabšalo se je tudi zaupanje v storitvenih dejavnostih (za 1. o.t.), kjer se je prodaja v storitvenih dejavnostih nekoliko poslabšala. Nekoliko pa se je glede na januar letos izboljšalo zaupanje v gradbeništvu (za 2 o.t.) ter v predelovalnih dejavnostih (za 1. o.t). V predelovalnih dejavnostih je sicer poslovno zaupanje v negativnem območju (več jih pričakuje zmanjšanje kot povečanje) že 12. zaporedno četrtletje (zadnje pozitivno v 2. četrtletju 2022). Zaupanje potrošnikov je junija na podobni ravni kot januarja letos ter se je nekoliko poslabšalo glede na predhodna dva meseca. Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja tako še naprej nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, nad njim ostajata le vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Gospodarstvo območja evra kaže znake okrevanja
Julijska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na nadpovprečno rast aktivnosti (51), ki je bila najvišja v zadnjih enajstih mesecih. Do izboljšanja razpoloženja je prišlo v storitvah (51,2), medtem ko je rast tekoče proizvodnje (50,7) ostala podobna kot v predhodnem mesecu. Prvič v zadnjih trinajstih mesecih ni prišlo do padca novih naročil, predvsem zaradi ponovne vrnitve k rasti novih naročil pri izvajalcih storitev. Indeks PMI za območje evra za predelovalno proizvodnjo kaže, da je proizvodnja v zadnjih mesecih zabeležila skromno rast. Po drugi strani pa so se nova naročila za predelovalne dejavnosti julija oslabila. Zato je še vedno zelo negotovo, ali se bo okrevanje lahko ohranilo – zlasti ob upoštevanju negotovosti glede morebitnega trgovinskega sporazuma z ZDA. Razpoloženje v Nemčiji (50,3) je ostalo podobno kot v predhodnem mesecu, medtem ko se je v Franciji (49,6) zvišalo na enajstmesečni vrh. Evropski sektorski PMI za mesec julij je pokazal, da je bila rast prisotna v desetih izmed devetnajstih sektorjev (minimalen padec glede na junij). Najvišja rast aktivnosti je bila zaznana v bančnem sektorju (najvišja po oktobru 2024) in drugih finančnih storitvah. Največji padec je bil prisoten v kemični industriji in farmaciji. Rast novih naročil je bila prisotna v štirih sektorjih (junija v sedmih). Najvišja rast je bila prisotna v bančništvu, medtem ko so najbolj upadla v farmaciji, k čemer sta prispevali carinska negotovost v trgovini z ZDA in zaostrena konkurenca na ameriškem trgu. Vhodne cene so najhitreje naraščale v turizmu in zdravstvenem sektorju, na kar vpliva pomanjkanje delovne sile in rast stroškov dela, medtem ko so upadle v kemični industriji.
Stabilizacija proizvodnje v predelovalnih dejavnostih
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je v juniju 2025 v Sloveniji po prvi oceni po desezoniranih podatkih neznatno upadla v primerjavi s predhodnim mesecem. V 2. četrtletju (-2,6 %) se je medletni padec industrijske proizvodnje okrepil glede na 1. četrtletje (za odstotek manj) in je predstavljal največji padec v zadnjih sedmih četrtletjih. K slednjemu je prispeval 8,8-odstoten padec proizvodnje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in 1,3-odstoten padec v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je padec ublažila rast v rudarstvu (+6,2 %). V predelovalni dejavnosti je bil padec podoben kot v predhodnem četrtletju (-1,2 %), pri katerem je prišlo do manjše pozitivne revizije (predhodna ocena: -1,5 %). K padcu v 2. četrtletju je prispeval zlasti aprilski padec (za odstotek), medtem ko je v maju in juniju prišlo do skromne, pol-odstotne rasti. Na letni ravni (glede na 2. četrtletje 2024) je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih upadla za 3 %, na kar je deloma nakazala manjša poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih (za odstotek). V prvih šestih mesecih leta 2025 je bila proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) nižja za 1,8 %. Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso dosegljivi) razkriva, da je bila v prvi polovici leta 2025 glede na enako lansko obdobje visoka rast prisotna v pridobivanju kamnin in rudnin (za četrtino več), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (+12,3 %), proizvodnji živil (+7,8 %) ter popravilih in montaži strojev (+6,7 %). Z največjimi, dvoštevilčnimi padci, so se soočali v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (-30,3 %), proizvodnji drugih vozil in plovil, proizvodnji motornih vozil (oboje za šestino) ter v tiskarstvu (-12 %).
Vrednost kazalnika gospodarske klime ostaja še naprej nekoliko nižja od dolgoletnega povprečja, nad njim ostajata le vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Gradbeni obrat v drugem četrtletju
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji (podatki z izločenim vplivom koledarja) je v prvi polovici leta 2025 upadel za 2,4 % glede na enako obdobje v predhodnem letu, pri čemer je ta v juniju na letni ravni porasel za desetino, kar je najvišja rast po novembru 2023. Junijska in majska rast sta prispevali k rasti na četrtletni ravni, saj je v 2. četrtletju obseg opravljenih del porasel za 3,5 %, po predhodnih petih zaporednih četrtletnih padcih. K četrtletni rasti je prispeval porast gradnje stavb (za desetino), od tega za šestino pri nestanovanjskih stavbah (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.) in za odstotek pri stanovanjskih. Nekoliko opazneje se je povečal tudi obseg opravljenih specializiranih gradbenih del (za desetino). Obseg opravljenih gradbenih del na inženirskih objektih je bil še vedno nižji (-5,4 %; objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti ipd.), pri čemer je ta v juniju prvič v zadnjih šestnajstih mesecih zmerno porasel (za odstotek), kar je povezano z rastjo investicijskih izdatkov države.
Promet in skladiščenje z najvišjo rastjo prihodkov
Nominalni prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji so porasli za 3,7 % v prvih petih mesecih 2025 glede na enako obdobje preteklega leta. Skupni obseg, ki meri realno spremembo prodaje v tržnih storitvenih dejavnostih in trgovini, je v prvih petih mesecih 2025 medletno porasel za pol odstotka. K temu je prispevala nadaljnja rast obsega prodaje v trgovini (+2,6 %), kjer je porasla prodaja v trgovini z motornimi vozili (+4 %), v trgovini na debelo (+2,3 %) in trgovini na drobno (+2,2 %). V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do polodstotnega padca obsega prodaje. Ta je izviral iz 7,4-odstotnega padca obsega prihodkov v poslovanju z nepremičninami, 3,5-odstotnega padca v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je bilo zabeleženo zmanjšanje prodaje v zaposlitvenih dejavnostih (-15 %) ter pisarniških in spremljajočih dejavnostih (-11 %). V IKT dejavnosti je bil zabeležen 2,3-odstotni padec prodaje, ki je izvirala iz 15 % znižanja prihodkov dejavnosti v zvezi s filmi, videom in 5 % znižanja v založništvu. Z manjšim padcem (-2,5 %) so se soočali v računalniškem programiranju ter drugih informacijskih dejavnostih (-1,2 %). Enoodstotno zmanjšanje prihodka so beležili v gostinstvu, predvsem strežbi jedi in pijač. Ugodna rast je bila prisotna v dejavnosti prometa in skladiščenja (+2,4 %), kar je posledica precejšnjega porasta obsega zračnega (za četrtino) in kopenskega prometa (+4,6 %). Majhno realno rast so zabeležile strokovno-tehnične dejavnosti, med njimi največ pravne in računalniške dejavnosti (+6,5 %), medtem ko so druge strokovne in tehnične dejavnosti zabeležile 8,8 % znižanje prihodka.
Rast plač v javnem sektorju dvakrat višja kot v zasebnem
Podatki o gibanju majskih nominalnih bruto plač (izplačanih junija) v Sloveniji kažejo, da je medletna rast majske bruto in neto plače dosegla 7 % in se tako nekoliko upočasnila glede na predhodna dva meseca. Bruto plače v javnem sektorju so četrti mesec zapored porasle za desetino, kar pripisujemo učinku uvedenih sprememb plačnega sistema javnih uslužbencev. V zasebnem sektorju je prišlo do zmernejše, 5-odstotne rasti bruto plač. Pregled plačne dinamike po SKD dejavnostih razkriva najvišjo medletno rast bruto plač v izobraževanju (+13,5 %), zdravstvu in socialnem varstvu (+13 %) ter dejavnosti javne uprave in obrambe, dejavnosti obvezne socialne varnosti (+11,6 %). Najnižja rast bruto plač je bila prisotna v kmetijstvu (+3,6 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+4 %) in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+4,4 %).
Junija v predelovalni dejavnosti sedmo zaporedno krčenje števila zaposlenih
V juniju je bilo v Sloveniji približno 943 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega je bilo 839 tisoč oseb zaposlenih in 104,3 tisoč oseb samozaposlenih. To glede na predhodni mesec predstavlja zmerno povečanje (+0,1 %), in sicer za več kot 536 oseb. Število delovno aktivnih med tujimi državljani se je na mesečni ravni znova povečalo, tokrat za nekaj manj kot 700 ali za 0,4 %, na okoli 148.900. Delež tujih državljanov med delovno aktivnimi (brez kmetov) se je povečal na 16,1 % (lani junija 15,8 %). Na medletni ravni pa je bilo julija delovno aktivnih za 0,4 % oz. za 3.400 manj. V prvem polletju 2025 je bilo število delovnih mest glede na enako obdobje leta 2024 nižje za 3,5 tisoč, od tega je najbolj upadlo v predelovalni dejavnosti (3.960 tisoč oseb manj). V slednji je padec izviral iz manjšega števila delovno aktivnih v proizvodnji kovinskih izdelkov (-2,5 tisoč), proizvodnji motornih vozil (918 oseb manj) in proizvodnji drugih strojev in naprav (614 oseb manj), medtem ko se je spodbudna rast zaposlovanja nadaljevala v farmaciji (+1.267) ter proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (886 oseb več). To pripisujemo cenovni nekonkurenčnosti dela proizvodnje z nižjo dodano vrednostjo, ukrepom za vpeljavo robotizacije proizvodnje, cikličnemu upadu naročil in strukturnim izzivom v povezavi z manj ugodnimi dobavami energentov. Število delovno aktivnih pa je v prvem polletju letos nižje še v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (-1.548 oseb), v gradbeništvu (-1.294 oseb), trgovini (slabih tisoč oseb) glede na enako obdobje predhodnega leta.
Stopnja registrirane brezposelnosti je maja znašala 4,4 %, medtem ko je še januarja letos znašala 5,1 %.
Brezposelnost ostaja najnižja v več kot zadnjih treh desetletjih
Julija 2025 je bilo registriranih 43.799 brezposelnih oseb, kar je 1.401 oseba ali 3,3 % več kot junija, v primerjavi z julijem 2024 pa je bila brezposelnost manjša za 585 oseb ali za 1,3 %, kar je manjši upad kot v zadnjih mesecih. Povečala sta se priliv iskalcev prve zaposlitve in priliv v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Med brezposelnimi, ki so se julija prijavili pri Zavodu, prevladujejo osebe, ki jim je delovno razmerje prenehalo na področju izobraževanja, v predelovalnih dejavnostih in v trgovini. Medletni upad dolgotrajno brezposelnih (–9,3 %) je bil podoben. Število brezposelnih mladih (15–29 let) se od konca lanskega leta medletno povečuje (medletno jih je bilo 6,7 % več). V prvih sedmih mesecih 2025 je bilo v povprečju 45.432 oseb brezposelnih, 2,2 % manj kot v enakem obdobju lani. Delodajalci so julija Zavodu sporočili 15.205 prostih delovnih mest, 4,5 % več kot v lanskem juliju, v prvih sedmih mesecih pa 92.449 (v povprečju dobrih 13.200), to je 2,3 % manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja registrirane brezposelnosti je maja znašala 4,4 %, medtem ko je še januarja letos znašala 5,1 %. Medletno pa je registrirana stopnja brezposelnosti ostala na isti ravni kot julija 2024 (4,4 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v 2. četrtletju (3,9 %) ostala nespremenjena glede na predhodno četrtletje.
Število prostih delovnih mest v gradbeništvu najnižje v zadnjih osmih letih in pol
V 2. četrtletju 2025 je bilo po desezoniranih in koledarju prilagojenih podatkih v Sloveniji razpisanih 16,9 tisoč prostih delovnih mest, kar je za desetino (1,8 tisoč delovnih mest) manj kot v predhodnem četrtletju. To predstavlja že deseti četrtletni padec v zadnjih treh letih, pri čemer je bilo število prostih delovnih mest v 2. četrtletju najnižje po 1. četrtletju 2021. Padec je izviral iz manjšega števila prostih delovnih mest v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-360), zdravstvu in socialnem varstvu (-320), drugih raznovrstnih poslovnih storitvah (-310), finančni in zavarovalniški dejavnosti (-170), trgovini (-180) in gostinstvu (-120). Število prostih delovnih mest v gradbeništvu (2,8 tisoč) je bilo medtem najnižje v zadnjih osmih letih in pol, kar odraža šibko gradbeno dinamiko na domačem trgu in padec izvoza gradbenih storitev ob manj konkurenčni davčni obravnavi napotenih delavcev v tujino.
Število zasedenih delovnih mest se je zmanjšalo šestič v zadnjih osmih četrtletjih, in sicer za 830. Skupno število zasedenih prostih delovnih mest (797 tisoč) je bilo najmanjše po 1. četrtletju 2022. K padcu je prispevalo zmanjšanje v predelovalnih dejavnostih (tisoč manj), gradbeništvu (-700) in trgovini (-370). V predelovalni dejavnosti je skupno število zasedenih delovnih mest upadlo na najnižjo raven v zadnjih štirih letih in pol, medtem ko je bilo to v gradbeništvu na najnižji ravni po 3. četrtletju 2021.
Vir: Statistični urad RS