Shrani za kasnejše branje.
Gradbeništvo in turizem razočarala.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist pri Analitiki GZS
Prva ocena spremembe bruto domačega proizvoda v slovenskem gospodarstvu v 2. četrtletju je pokazala, da je gospodarska rast tudi v Sloveniji izostala ter da naše spomladanske napovedi o visoki gospodarski rasti v 2024 (+3,2 %) ne bodo dosežene, razen seveda, če nas v drugi polovici leta ne preseneti 5-odstotna medletna gospodarska rast, kar je praktično nemogoče.
Visok optimizem v začetku leta ni bil upravičen
V času naše spomladanske napovedi (maj 2024) se je Analitika GZS s svojo napovedjo uvrstila nekoliko (za 0,7 o. t.) nad napovedjo drugih institucij (2,5 %), pri čemer smo svoj večji optimizem o gospodarskih gibanjih glede na druge evropske države gradili na osnovi pričakovanj o višji dinamiki gradbenih del, povezanih z odpravo škode po poplavah in rasti izvoza visokotehnološke proizvodnje, predvsem zaradi najave večje investicije v farmaciji. Dodatno smo bili prepričani, da bo turistični izkupiček od tujskega turizma tudi letos znatno porasel, čemur vsaj v prvi polovici leta ni bilo tako (nominalno je porasel le za 4 %), ker se je dejansko del potrošnje tujih turistov prenesel v Nemčijo v času izvedbe evropskega nogometnega prvenstva. Hkrati so rezidenti Slovenije pomembno povečali potrošnjo turističnih storitev izven Slovenije (+8 % v 1. polletju), kar je negativno vplivalo na naš BDP. Gledano v retrospektivi je bila rast potrošniških cen v tem obdobju (+2,9 % medletno) nižja od pričakovanj, kar bi moralo povečati realno domačo potrošnjo gospodinjstev nad predhodno oceno. Vendar se to ni zgodilo, kar pomeni, da to lahko pojasni le dvig stopnje varčevanja gospodinjstev in večja turistična potrošnja slovenskih rezidentov v tujini. Oba ta dva elementa imata negativen vpliv na tekoči BDP.
V prvem četrtletju 2024 je slovenski BDP upadel za 0,1 % (po prvi oceni je bil nespremenjen), medtem ko je v drugem zrasel za 0,2 %, kar lahko objektivno označimo kot stagnacijo ali zastoj v rasti.
Prvo četrtletje je po pomenu šibkejše kot druga tri
Za koliko pa se je pravzaprav okrepil slovenski BDP v prvi polovici leta? To lahko izrazimo na različne načine (realno, nominalno, medletna in polletna primerjava) in uporaba kateregakoli od teh ni napačna. Statistični uradi največkrat poročajo o realni spremembi BDP glede na predhodno četrtletje, prilagojeno za sezono in koledar, saj so določena četrtletja po pomenu na ustvarjen BDP v celotnem letu močnejša kot druga. Za Slovenijo velja, da predstavlja ustvarjen BDP v 1. četrtletju 23 % letnega, v preostalih četrtletjih pa znaša v povprečju blizu 26 %. Brez prej opisane prilagoditve je tako rast v drugem četrtletju glede na prvega skoraj vedno zagotovljena. Izjema je bilo le 2. četrtletje 2020, ko je izbruh pandemije potisnil drugo četrtletje v globoko negativno vrednost glede na prvo.
Stagnacija gospodarskih gibanj od začetka leta
V prvem četrtletju 2024 je slovenski BDP upadel za 0,1 % (po prvi oceni je bil nespremenjen), medtem ko je v drugem zrasel za 0,2 %, kar lahko objektivno označimo kot stagnacijo ali zastoj v rasti. Medletna rast (1. polletje 2024/1. polletje 2023) je bila v tem obdobju 1,4-odstotna in višja medletna rast od četrtletne stagnacije odraža pozitiven učinek osnove. Da s primerjavo različnih obdobij dodatno ne zmedem, se bom v nadaljevanju osredotočil na povprečno četrtletno rast ključnih kategorij BDP po izdatkovni metodi v zadnjih dveh četrtletjih ter poskušal ta gibanja pojasniti. Končna potrošnja gospodinjstev (polovica BDP) se je v povprečju povečala realno za 0,2 % in države za 4,4 % (petina BDP). K rasti zadnje je pomembno vplivalo preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. Izvoz blaga in storitev se je okrepil za 0,5 %, uvoz pa za 2,2 %. Višja rast uvoza od izvoza je za Slovenijo običajno prehodnega značaja. V prvi polovici leta odraža ponovno oblikovanje zalog, ki so bile predhodna četrtletja tako nizke. O povečanju katere vrste zalog govorimo, ni mogoče točno vedeti, saj so to lahko po vsebini zaloge nedokončane gradnje kot tudi proizvedenega ali trgovskega blaga. Glede na trende v gradbeništvu (povprečen 3,6-odstotni realni padec gradbenih del) in industrijski proizvodnji (-0,3 %) v istem obdobju (lastni preračun na osnovi desezoniranih podatkov) gre po principu izključitve verjetno za povečanje zalog trgovskega blaga. Nekoliko bolj podroben pregled v investicije v osnovna sredstva (-1 %; petina BDP) tudi razkriva, katere so tiste, ki se še krepijo in katere upadajo. Z relativno visokega predhodnega nivoja upada stanovanjska gradnja (-3,4 %) kot tudi druge gradbene investicije (-2,2 %). V to skupino spada tako poslovna gradnja kot gradbeno inženirski objekti (ceste, železnice, mostovi ipd.), kjer je glavna investitorka država. Zmerna rast investicij v transportno opremo (+0,9 %) odraža predvsem nakupe osebnih vozil. Investicije, katerih glavni generator rasti so podjetja, se krepijo počasi. Investicije v druge stroje in opremo so zrasle za 0,2 %, pospešila pa se je rast investicij v proizvode intelektualne lastnine, kar je pozitivno.
Z vidika proizvodne metode BDP so na nizko povprečno četrtletno rast (+0,1 %) vplivali padec dodane vrednosti v skupini dejavnosti (izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, uprava in obramba), na katere ima največji neposreden vpliv država (-0,5 %) kot tudi gradbeništvo (-4,7 %) in kmetijstvo (-3,7 %).
Gradbeništvo in kmetijstvo z največjim krčenjem dodane vrednosti
Z vidika proizvodne metode BDP so na nizko povprečno četrtletno rast (+0,1 %) vplivali padec dodane vrednosti v skupini dejavnosti (izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, uprava in obramba), na katere ima največji neposreden vpliv država (-0,5 %) kot tudi gradbeništvo (-4,7 %) in kmetijstvo (-3,7 %). Na drugi strani so imele največji pozitiven prispevek predelovalne dejavnosti (+0,5 %), visokega pa še finančne in zavarovalniške dejavnosti (+1,1 %) in IKT dejavnosti (+0,7 %). V skupini dejavnosti trgovina, promet in skladiščenje ter gostinstvo (+0,1 %) so bili trendi šibki predvsem zaradi negativnega prispevka prometa in skladiščenja zaradi velikih zamud pri dobavi tovora iz Azije zaradi preusmeritve ladijskega tovora. Manjši pretovor v našem glavnem pristanišču namreč pomeni tudi manj prevozov za naše prevoznike.
Rezidenti Slovenije so pomembno povečali potrošnjo turističnih storitev izven Slovenije (+8 %), kar je negativno vplivalo na naš BDP.
Končna bilanca: skladno s trendi v Srednji Evropi
Gospodarska bilanca Slovenije v prvem polletju je manjše razočaranje (+0,1 % četrtletno) in je šibkejša od trendov v EU-27 (+0,3 %). Primerljiva je z državami v srednji Evropi (Avstrija: +0,1 %, Češka: +0,2 %, Madžarska: +0,3 %). K temu so prispevali tako zunanji dejavniki (šibko povpraševanje po blagu in storitvah na tujih trgih) kot notranji (dvig varčevanja gospodinjstev, padec gradbenih investicij države, več počitnikovanja v tujini).
Povprečna četrtletna rast dodane vrednosti v zadnjih dveh četrtletjih, razvrščeno padajoče, v %
|
SKD dejavnosti |
Sprememba v % |
|
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti |
1,1 |
|
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti |
0,7 |
|
MN Strokovne, znanstvene, tehnične dejavnosti in druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
0,6 |
|
L Poslovanje z nepremičninami |
0,5 |
|
BCDE Rudarstvo, pred. dejavn., oskrba z elekt. in vodo, ravn. z odpl., sanir. okolja |
0,4 |
|
RST Druge storitvene dejavnosti |
0,2 |
|
GHI Trgovina in popr. vozil, promet in skladišč., gostin. |
0,1 |
|
OPQ Uprava in obramba, izobraž., zdravstvo in soc. varstvo |
-0,5 |
|
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo |
-3,7 |
|
F Gradbeništvo |
-4,7 |
|
Dodana vrednost, skupaj |
0,3 |
|
Neto davki na proizvode |
-2,3 |
|
Bruto domači proizvod |
0,1 |
