Shrani za kasnejše branje.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, foto: Tadej Kreft
Slovensko gospodarstvo je leto 2025 zaključilo v umirjenem tempu rasti. Po prvi oceni je realni BDP v zadnjem četrtletju glede na predhodno četrtletje porasel za 0,4 %, medtem ko je bila medletna rast 2-odstotna. Na ravni celotnega leta je povprečna rast dosegla 1,1 %, kar pomeni četrto zaporedno leto postopnega umirjanja gospodarske dinamike. V primerjavi s povprečno rastjo v EU-27, ki je znašala 1,5 %, je Slovenija ponovno nekoliko zaostala. Če izključimo pandemično leto 2020, je bila lanskoletna rast celo najnižja po letu 2013.
Ključni razlog za upočasnitev rasti je bila zmernejša dinamika domačega povpraševanja. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 1,7 %, kar je sicer še vedno spodbudila rast realnih razpoložljivih dohodkov in realnih neto plač, vendar je bil del tega učinka nevtraliziran z večjo previdnostjo potrošnikov. Ta se kaže v relativno visoki stopnji varčevanja, večjem trošenju za turistične storitve v tujini ter tudi v nekoliko nižji zaposlenosti v delu zasebnega sektorja. Struktura potrošnje kaže tudi na spremembe v navadah: rast izdatkov za storitve se je pospešila na 2,7 %, medtem ko se je potrošnja trajnih in poltrajnih proizvodov upočasnila, potrošnja netrajnih proizvodov pa je celo rahlo upadla. Pri slednjem ima pomembno vlogo rast cen hrane in brezalkoholnih pijač, ki je še naprej relativno visoka.
”Industrija ostaja šibka, storitve in gradbeništvo pa rastejo: Predelovalna industrija se sooča s padcem aktivnosti zaradi šibkega evropskega industrijskega cikla, medtem ko rast dodane vrednosti poganjajo gradbeništvo, IKT ter strokovne in tehnične dejavnosti.
Po drugi strani so investicije v letu 2025 ostale razmeroma robustne. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 4 %, pri čemer je bil glavni zagon viden v drugi polovici leta. Gradbeništvo je imelo pri tem pomembno vlogo: obseg del na nestanovanjskih objektih in infrastrukturnih projektih se je izrazito povečal, medtem ko se je stanovanjska gradnja že drugo leto zapored zmanjševala. Padec izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe je na to opozarjal že v preteklih četrtletjih. Investicije v stroje in opremo so ob nizki izkoriščenosti proizvodnih kapacitet rasle skromno, tretje leto zapored pa so upadle tudi investicije v transportno opremo.
Zunanji sektor je k rasti BDP drugo leto zapored prispeval negativno. Izvoz blaga je rahlo upadel, medtem ko je uvoz ostal razmeroma robusten. Delno je to neravnovesje ublažila rast izvoza storitev, zlasti na področjih IKT, turizma in drugih poslovnih storitev. Slovenija tako ostaja izrazito vpeta v mednarodno menjavo, vendar se njena industrijska struktura v obdobju šibkega cikla v evropski industriji kaže kot ranljiva.
To potrjuje tudi pogled na strukturo dodane vrednosti. Leta 2025 je najhitreje raslo gradbeništvo, kjer je dodana vrednost porasla za več kot 7 %. Razmeroma dobro sta se odrezala tudi sektor strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter informacijsko-komunikacijske dejavnosti. Nasprotno se je predelovalna industrija soočala z zmanjšanjem aktivnosti, kar je posledica šibkejšega povpraševanja v cikličnih panogah, zlasti v evropski avtomobilski industriji, ter pritiskov na stroške v delovno intenzivnih dejavnostih.
Začetek leta 2026 prinaša mešane signale. Turistični sektor je leto začel razmeroma ugodno, saj se je število prenočitev januarja povečalo za desetino. K temu so pomembno prispevali gostje iz Hrvaške, deloma tudi zaradi dobrih snežnih razmer za zimski turizem. Po drugi strani pa podatki iz trgovine na drobno kažejo nekoliko več previdnosti potrošnikov. Realni prihodek od prodaje brez motornih vozil je januarja upadel, zlasti zaradi slabše prodaje živil in goriv. Ta trend se v segmentu živil pojavlja že več mesecev, kar verjetno odraža postopno preusmerjanje potrošnje iz blaga v storitve.
Inflacija se je na začetku leta nekoliko okrepila. Februarja so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,9 %, kar je največ v zadnjih štirih mesecih. K temu so prispevale predvsem višje cene električne energije zaradi učinka nizke osnove iz lanskega leta ter rast cen zavarovalnih in finančnih storitev. Po drugi strani se je rast cen hrane nekoliko umirila, kar je delno ublažilo skupno inflacijsko dinamiko.
Dogajanje na trgu dela ostaja razmeroma stabilno, čeprav z nekaj znaki ohlajanja. Število delovno aktivnih oseb je bilo v letu 2025 nekoliko nižje kot leto prej, največji padec pa je bil zabeležen v industriji.
Nasprotno se zaposlenost še naprej povečuje v javnih storitvah, zlasti v zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju. Tudi dinamika plač kaže določeno razhajanje med sektorji: v javnem sektorju je rast ostala razmeroma visoka, medtem ko je v zasebnem sektorju ob koncu leta prišlo do padca povprečnih bruto plač zaradi nižjih izrednih izplačil.
”Zmerna gospodarska rast: Slovensko gospodarstvo je leta 2025 zraslo za 1,1 %, kar pomeni nadaljevanje postopnega umirjanja rasti; ključni razlog je bila počasnejša rast domačega povpraševanja in negativen prispevek zunanje menjave.
Razpoloženje v gospodarstvu je februarja nekoliko upadlo, predvsem zaradi slabših pričakovanj v trgovini in predelovalnih dejavnostih. Vendar širši evropski kazalniki kažejo nekoliko bolj optimistično sliko. Nemški indeks poslovne klime ifo se je zmerno izboljšal, podobno tudi kazalniki pričakovanj nemških finančnikov (ZEW). Prve ocene PMI v območju evra kažejo nadaljnjo rast gospodarske aktivnosti, pri čemer se razmere v industriji postopoma stabilizirajo.
Slovensko gospodarstvo tako v leto 2026 vstopa z zmernimi pričakovanji, saj naj bi bila gospodarska rast blizu dolgoročne, po naši oceni pri 2,4 %. Domače povpraševanje ostaja relativno stabilno, investicije v infrastrukturo in gradbeništvo pa predstavljajo pomembno podporo rasti. Ključno vprašanje za prihodnje mesece bo, ali se bo oživljanje industrijskega cikla v Evropi okrepilo dovolj, da bo spodbudilo tudi slovensko izvozno usmerjeno proizvodnjo. Prav od tega bo v veliki meri odvisno, ali bo obdobje umirjene rasti kmalu zamenjalo nekoliko bolj dinamično gospodarsko okolje.
