Shrani za kasnejše branje.
Poslovanje v letu 2022 je bilo uspešno, stroške za električno energijo v podjetjih v lesni in pohištveni industriji znižujejo z optimizacijo procesov in gradnjo sončnih elektrarn.
Darja Kocbek
»Električno energijo v letošnjem letu plačujemo po ceni, ki je 3,3-krat višja kot v preteklem letu, kar predstavlja resen izziv,« pravi Dušan Marinič, direktor podjetja LIP BLED in podpredsednik upravnega odbora GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije (UO ZLPI). Zato v družbi, ki jo vodi, skušajo stroške na področju porabe energije znižati z optimizacijo procesov, različnimi tehničnimi ukrepi in spremenjeno organizacijo. Računajo, da bo v tem mesecu pričela delovati sončna elektrarna, s katero bodo pokrili približno 20 odstotkov letnih potreb po električni energiji.
Zaradi zaloge naročil iz preteklega obdobja zmanjšanje naročil stavbnega pohištva ni tako opazno.
Poraba električne energije se jim je nekoliko zmanjšala tudi zaradi zmanjšane proizvodnje. »Poleg navedenega predstavlja resen problem tudi nenehna rast stroškov dela, saj bi po našem prepričanju osnovo za regulacijo plač moral predstavljati zlasti dvig produktivnosti,« pravi Dušan Marinič.
Leto 2022 je bilo po njegovih besedah za LIP BLED uspešno, tako po rezultatu kot tudi po obsegu izvedenih investicij v novo tehnološko opremo. Tudi težavam v nabavnih verigah (stalni dvigi cen materialov, dolgi dobavni roki) ter postopnem ohlajanju trga se jim je v sodelovanju z alternativnimi dobavitelji, z višjimi zalogami materialov ter pravočasnim prilagajanjem oziroma z novim poslovnim modelom uspelo izogniti. »A dejstvo je tudi, da smo imeli do konca leta 2022 v skladu z večletno pogodbo zakupljeno električno energijo po realnih cenah. Zato posledic dviga in posledično višjih stroškov iz tega naslova, ki so prizadela mnoga podjetja, še nismo občutili,« nam je razložil Dušan Marinič. V letošnjem letu so razmere drugačne. Glavna izvozna trga, to sta Nemčija in Avstrija, beležita dodatni upad aktivnosti na področju prodaje stavbnega pohištva glede na preteklo leto. »Kot pretežni izvoznik to zmanjšanje posledično občutimo tudi v zasedenosti naših proizvodnih kapacitet. Po nekaterih podatkih je bilo v letošnjem letu v obeh državah izdano za 50 odstotkov manj gradbenih dovoljenj za individualne stavbe,« razlaga prvi mož družbe LIP BLED.
.jpg)
Na glavnih izvoznih trgih podjetja Lip Bled, to sta Nemčija in Avstrija, beležijo dodaten upad aktivnosti na področju prodaje stavbnega pohištva.
Foto: LIP BLED
Tudi v Sloveniji je bilo po statističnih podatkih teh dovoljenj letos izdanih manj kot v letu 2022, a zaradi precejšnje »zaloge« naročil iz preteklega obdobja, zmanjšanje ni tako opazno. »Gre za določen časovni zamik. Glavni vzrok za prej navedena gibanja vidimo zlasti v enormnem dvigu cen energije, visoki inflaciji in dvigu obrestnih mer, ki imajo negativen vpliv tako na porabo gospodinjstev kot tudi na splošno na investicije,« pojasnjuje Dušan Marinič.
Trenutno je rešitev regulacija cen energentov
Cena energentov je za podjetja v Sloveniji še vedno previsoka in nekonkurenčna z drugimi poslovnimi okolji. Trenutno rešitev predstavlja regulacija cen energentov na ravneh, veljajvnih v državah, ki so naši največji konkurenti. Seveda pa je dolgoročno treba v prvi vrsti zagotoviti zadostno samooskrbo na področju električne energije in čim manjše tveganje na področju oskrbe z ostalimi energenti, ki jih sami ne premoremo, pravi Bogdan Božac, predsednik UO ZLPI in pomočnik direktorice v podjetju InnoRenew CoE.
Pritiski na cene so zaradi veliko večje ponudbe od povpraševanja zelo veliki.
Energetske draginje, ki je pereča tema, se po njegovih besedah v podjetju lotevajo podobno kot v drugih gospodarskih subjektih. »V prvi vrsti se trudimo za čim optimalnejšo porabo energentov, kar skušamo doseči s prilagojeno organizacijo dela in varčevanjem. Seveda pa kot vsa podjetja spremljamo dogajanje na trgu energentov in si skušamo le-te zagotoviti po čim ugodnejši ceni,« nam je razložil.
V letu 2022 so v InnoRenew CoE uresničevali svojo vizijo postati svetovno priznana raziskovalna ustanova, ki vodi preboj v interdisciplinarni znanosti o grajenem okolju. »Tako še naprej gradimo nova partnerstva z industrijo in raziskovalnimi ustanovami, tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Veliko večino svojih prihodkov ustvarjamo v tujini, in sicer tako na področju znanstveno–raziskovalnih projektov kot tudi na področju neposrednega sodelovanja z industrijo,« o poslovanju v letošnjem letu pravi Bogdan Božac. S svojim poslovanjem v obeh letih so zadovoljni, saj po vseh kriterijih presegajo zastavljene cilje in takšno poslovanje pričakujejo tudi v prihodnje.
V podjetju InnoRenew CoE gradijo nova partnerstva z industrijo in raziskovalnimi ustanovami doma in v tujini.
Foto: Miran Kambič
Širitev na trge zunaj EU se že obrestuje
LIP Bohinj je v letu 2022 dosegel na poslovnem delu dobiček iz poslovanja v višini 2,8 milijona evrov, nam je povedal direktor Bojan Resman. Prodajna vrednost izdelkov, materiala, storitev in trgovskega blaga je znašala 29 milijonov evrov, čisti dobiček pred obdavčitvijo 2,8 milijona evrov, po obdavčitvi pa 2,3 milijona evrov. »Leto 2022 je bilo za nas zelo ugodno in uspešno. Podjetje se je zelo hitro prilagajalo novim tržnim zakonitostim,« razlaga direktor. Hitro se je bilo treba odzvati na spremembe nabavnih cen surovin, poskrbeti za zagotavljanje zadostnih in pravočasnih količin za proizvodnjo, na drugi strani je bilo potrebno hitro prilagajanje prodajnih cen produktov podjetja.
»LIP Bohinj je v zadnjih petih letih razvil prodajno mrežo na vseh evropskih trgih, prisoten pa je tudi zunaj EU. To nam daje gotovost in zmanjšuje odvisnost od določenih trgov. Ta strategija in dobro delo preteklih let je še kako prav prišla letos, ko se kaže zaton naročil v gradbenem sektorju predvsem v Nemčiji in Avstriji. Posledično se gradbena intenzivnost zmanjšuje tudi drugod po zahodni Evropi. Prisotnost na trgih EU in zunaj EU nam še vedno prinaša zadostno količino naročil. Res pa je, da so pritiski na cene zaradi veliko večje ponudbe od povpraševanja, zelo veliki,« pravi Bojan Resman.
Direktne podražitve energentov v družbi LIP Bohinj po njegovih besedah v tem letu še ne čutijo, saj so energijo po ugodni ceni zakupili že leta 2021. Vsekakor pa čutijo posreden vpliv dražjih energentov v dražjih prevozih in dražjih surovinah. »V kolikor se na trgih ne bo kaj drastično spremenilo, pričakujemo, da bomo leto zaključili uspešno, vsekakor pa ne tako zelo uspešno, kot je bilo leto 2022,« nam je pojasnil Bojan Resman.
Del povečanih stroškov so prenesli na kupce
Z velikim skokom materialnih stroškov in še posebej z nekajkrat povečano ceno električne energije se je po besedah direktorja Primoža Lušine že v začetku leta 2022 soočil tudi Alples. »Zaradi visokih cen električne energije smo izvedli kar nekaj večjih investicij za manjšo porabo energije. Del povečanih stroškov nam je uspelo prenesti na kupce, drugi del pa smo poskusili pridobiti z optimizacijami znotraj podjetja. Na koncu smo uspeli iz samega tekočega poslovanja ustvariti vsaj minimalen dobiček,« nam je pojasnil Lušina.
»V M Sori so ohlajanje gospodarstva začeli čutiti že v prvi polovici leta,« pravi dr. Aleš Ugovšek.
Foto: M Sora
Ohlajanje gospodarstva so začeli čutiti že v prvi polovici leta
Celotna skupina M Sora s hčerinskimi družbami je v lanskem letu ustvarila nekaj več kot 60 milijonov evrov prihodkov. Enota M Sora Mizarstvo, v kateri razvijajo in izdelujejo lesena okna, je ustvarila 13,5 milijona evrov prihodkov in slabega pol milijona evrov dobička. Prva polovica letošnjega leta je na ravni skupine M Sora tako po prometu kot rezultatu boljša v primerjavi s prvo polovico 2022, enako velja tudi za Mizarstvo. »Je pa pri tem pomembno omeniti, da smo ohlajanje gospodarstva začeli čutiti že v prvi polovici leta. Število novogradenj je manjše in posledično je pridobivanje naročil bistveno težje kot prej. Temu se seveda prilagajamo z optimizacijo prodajnih postopkov, drugačnimi oblikami marketinga in iskanjem drugih priložnosti na trgu. Nikakor ni enostavno, a se za enkrat uspešno borimo. Verjamemo, da se bomo tudi naprej,« nam je povedal dr. Aleš Ugovšek, vodja strategije.
Na nove razmere na trgu se prilagajajo z optimizacijo prodajnih postopkov in drugačnimi oblikami marketinga.
Sama rast cen materialov, ki je zaznamovala leto 2022, se je po njegovih besedah umirila in v večini ustavila. Na nove cene energentov pa so se pripravili z optimizacijo procesov v proizvodnji, zaradi katerih so v prvih sedmih mesecih tega leta znižali porabo električne energije za skoraj 13 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. »V naslednjih mesecih in letu 2024 nas čakajo investicije v zamenjavo svetil, kar bo dodatno znižalo porabo električne energije, in pa dograditev večje sončne elektrarne. Pričakujemo, da bomo z njo pokrili 30 odstotkov porabe električne energije,« pravi Aleš Ugovšek iz podjetja M Sora.