Slaba povezljivost je eden bistvenih izzivov

Shrani za kasnejše branje.

Savinjsko-šaleška regija bo z dograditvijo 3. razvojne osi po sprejeti trasi med Velenjem in Šentrupertom postala bolj privlačna za nove investitorje in poslovne partnerje.

Darja Kocbek

Savinjsko-šaleška regija je kronično ohromljena s slabimi prometnimi povezavami. Za podjetja je to eden bistvenih izzivov. Zaradi neučinkovite in slabe prometne povezave do avtocestnega križa so manj konkurenčna na mednarodnih trgih. »Tukaj govorimo predvsem o transportnih stroških, ki so del naše končne cene, s katero konkuriramo na trgu,« razlaga Niko Medved, pomočnik direktorja Skaze.

Drugi izziv, ki je po njegovih besedah povezan s slabimi prometnimi povezavami, je omejenost kadrovskega bazena. To ne velja samo za delodajalce, ampak tudi delojemalce. »Sem sicer pristaš tega, da mora biti vsaj 75 % zaposlenih v podjetju iz lokalne regije, saj je pomembno, da okolje oziroma lokalna skupnost, kjer podjetje deluje, uspešno prosperira in omogoča dobra delovna mesta. Ampak ostane še vsaj četrtina zaposlenih, za katere je potrebno kadrovski bazen razširiti bodisi zaradi specifičnih znanj bodisi preprosto zaradi dviga (in ohranjanja) konkurenčnosti med zaposlenimi ter vnašanja raznolikosti in drugih perspektiv,« pojasnjuje Medved.

Slabe prometne povezave prinašajo izziv tudi na področju kadrov, tako za delodajalce kot delojemalce, pravi Niko Medved iz Skaze.

Foto: Skaza

Vožnja po 25 kilometrov dolgi poti lahko traja 45 minut ali celo več kot eno uro

Prav raznolikost, drugačen pogled ali nova perspektiva po njegovih besedah prinašajo tudi nove, drugačne ideje, nove potenciale za razvoj podjetja. Na drugi strani pa je treba tudi upoštevati, da so zaradi odročnosti ter slabih in neučinkovitih prometnih povezav nekateri prebivalci omejeni zgolj na lokalna podjetja, če ne želijo preživeti tri ure ali še več na dan v avtomobilu. To je glede na velikost Slovenije nesprejemljivo. »Tukaj ne govorim samo o migraciji v Ljubljano, govorim že o Celju ali Slovenj Gradcu,« poudarja Niko Medved. V konicah vožnja po 25 kilometrov dolgi poti lahko traja 45 minut ali celo več kot eno uro in večji del je to pot po slabo urejeni cesti, razlaga.

Strateško gledano na dolgi rok omejenost zgolj in izključno na lokalno okolje predstavlja tveganje tudi za lokalno skupnost. Previsoka odvisnost lokalnega prebivalstva zgolj od 2 ali 3 večjih podjetij ni dobra, še opozarja Niko Medved.

Direktnih dodatnih stroškov zaradi slabih prometnih povezav v podjetju Skaza ne beležijo, saj ne delujejo na način, da bi posebej beležili in spremljali škodo, na katero nimajo vpliva. Razmeram in geo-specifični lokaciji, kjer poslujejo, so se prilagodili. Ta lokacija je sama po sebi geografsko sicer zelo dobra.

Bolj konkretno je po Medvedovih besedah mogoče govoriti predvsem o izgubljenih priložnostih ali dodatnih potencialih razvoja poslovanja, kot tudi izgubljenih dodatnih vlaganjih v razvoj lokalnega gospodarstva zaradi slabše povezave in dostopnosti do avtoceste ali kakšne druge oblike prometne povezave. »Transportni stroški so namreč nezanemarljiv del v celotni ponujeni končni ceni naših produktov in tudi pomembno vplivajo na našo konkurenčnost na tujih trgih. In tukaj vidimo konkretne ter izjemno pomembne priložnosti, ki se odprejo ob vzpostavitvi tretje razvojne osi,« razlaga Niko Medved.

Tretja razvojna os je po njegovih besedah edina rešitev za cestno-prometne povezave, prek katerih v Skazi dostopajo do avtocestnega križa. Seveda pa se na avtocesti izzivi ne končajo, saj tam nastajajo zastoji in ozka grla, zato prometni križ na splošno ocenjujejo kot slabše pretočen. Kot alternativa cestnemu transportnemu prometu bi na primer prišla v poštev ustrezna in predvsem učinkovita železniška povezava za tovorni promet, ki bi razbremenila ceste. »Seveda pa je prvi pogoj ustrezna, učinkovita in dejansko izvedena cestno-prometna povezava,« poudarja Niko Medved.

Slaba prometna povezljivost zmanjšuje konkurenčnost

Dr. Gregor Vedenik, izvršni direktor Veplasa, poudarja, da je dobra prometna povezljivost ena izmed osnov za normalno delovanje in uresničevanje poslanstva, še posebej za izvoznike. »Družba Veplas veliko večino izdelkov izvozi na trge Zahodne Evrope. Prav tako večina dobaviteljev prihaja iz Zahodne Evrope, nekaj pa imamo seveda tudi lokalnih dobaviteljev oziroma poslovnih partnerjev. Slaba prometna povezljivost in daljši dobavni časi zagotovo zmanjšujejo konkurenčnost,« pojasnjuje.

Posledično morajo v Veplasu sprejemati vrsto ukrepov, kot so večja prožnost proizvodnje, planiranje z varnostnim faktorjem, večje zaloge, dogovori z dobavitelji, da ohranjajo konkurenčni položaj. Kljub temu da proizvodni proces načrtujejo sistemsko in z določenim varnostnim faktorjem, se včasih zgodi, da zaradi prometnih težav oziroma povezljivosti pride do zastojev v proizvodnji. Zagotovo pa so ukrepi povezani tudi z večjimi stroški in vplivom na denarni tok.

Največji negativni dejavnik zaradi slabe prometne povezljivosti so izgubljene poslovne priložnosti, ko se določeni potencialni poslovni partnerji zaradi slabe prometne povezljivosti odločijo za regije, v katerih ta problem ne obstaja.

Tretja razvojna os je po besedah dr. Gregorja Vedenika zato nujna in bo zagotovo bistveno izboljšala prometno povezljivost regije SAŠA. To pa ne spremeni dejstva, da so tudi navezovalne ceste v zelo slabem stanju in da je tudi tukaj potrebno stanje izboljšati. »Slabo stanje navezovalnih cest v regiji najbolj negativno vpliva na lokalne dobavitelje oziroma lokalne partnerje, s katerimi družba Veplas sodeluje oziroma poskuša to sodelovanje še okrepiti,« še izpostavlja.

Dodatna oteževalna okoliščina je, da ima družba Veplas v Šaleški dolini dve proizvodni lokaciji, medtem ko je tretja v fazi izgradnje. Med temi lokacijami poteka veliko prometa. »Trenutno stanje navezovalnih cest temu zagotovo ni v pomoč, vendar smo se odločili, da nadaljnji razvoj družbe Veplas izvajamo v Šaleški dolini in vzporedno spodbujamo lokalno partnerstvo, saj je to ena izmed strateških usmeritev družbe. Seveda pa obenem računamo, da se že pred časom dana zagotovila, da se bo prometna povezljivost izboljšala, končno udejanjijo,« opominja dr. Gregor Vedenik, izvršni direktor Veplasa.

Nujno je, da Šaleška dolina ohrani železniško povezavo

Železniških povezav družba Veplas trenutno za svoje poslovne operacije ne uporablja. Je pa nujno, da Šaleška dolina ohrani železniško povezavo oziroma se ta še izboljša. »Nenazadnje kar nekaj zaposlenih v Veplasu na delo prihaja z vlakom. Po drugi strani je železniška povezava pomembna za krepitev gospodarskega in razvojnega potenciala, konkurenčnosti ter poslovnih priložnosti, ki mogoče še pridejo,« pojasnjuje Vedenik.

Biljana Škarja, direktorica Razvojne agencije Savinjsko Šaleške regije, je prepričana, da bo z dograditvijo 3. razvojne osi po sprejeti trasi med Velenjem in Šentrupertom zagotovljena boljša cestna povezava z avtocestnim križem. Regija bo tako postala bolj privlačna za nove investitorje in poslovne partnerje, prav tako pa tudi za visoko kvalificirane kadre. Lastniki obstoječih gospodarskih subjektov v regiji pa bodo z boljšo infrastrukturo lažje načrtovali nadaljnje razvojne korake.

»Za nas bo 3. razvojna os predstavljala prihranek pri času in stroških goriva. To je naša najbolj kritična točka,« pravijo v podjetju Makom. V Termah Topolšica po besedah direktorice Varje Dolenc težko komentirajo, v kolikšni meri so omejene prometne povezave ovira za njihove goste. Njihova zasedenost je namreč glede na konkurenco rahlo nadpovprečna.