Shrani za kasnejše branje.
Evropska inovacijska lestvica 2026 (EIS) Slovenijo ponovno uvršča med zmerne inovatorke. S 87,2 % povprečne inovacijske uspešnosti EU smo na 17. mestu med 27 članicami. Slovenija napreduje počasneje od evropskega povprečja, zato razvojnega zaostanka ne zmanjšuje. To je rdeči alarm.
Željka Kelkedi, Strateški razvoj, GZS
EIS ni osamljeno opozorilo. OECD ugotavlja, da je Slovenija izvedla pomembne institucionalne reforme, vendar inovacijska politika ostaja razdrobljena, instrumenti pa premalo povezani med posameznimi razvojnimi fazami. UMAR opozarja na skromno rast produktivnosti, prenizke investicije v inovacijsko podprto rast in vse izrazitejši problem digitalizacije. Tri diagnoze kažejo v isto smer: težava ni v pomanjkanju znanja, temveč v sposobnosti, da ga pretvorimo v proizvode, poslovne modele, investicije in rast.
EIS pokaže tudi, kje so vrzeli največje. Tvegani kapital dosega le 21,1 % povprečja EU, širša inovacijska vlaganja podjetij 32 %, izvoz znanjsko intenzivnih storitev 41,6 %, napredna digitalna znanja 57,6 %, delovna produktivnost pa 64,2 %. To niso obrobni kazalniki. Merijo prav tisti del razvojnega procesa, v katerem se znanje pretvarja v tržno prednost in višjo produktivnost.
UMAR ugotavlja, da se baltske in višegrajske države digitalizirajo hitreje, slovenska MSP pa po digitalni intenzivnosti zaostajajo. Vlaganja v inovacijsko podprto rast glede na BDP stagnirajo, vrzel do vodilnih inovatork pa se povečuje, zlasti na področju IKT.
Primer Litve je zato relevanten, ker kaže, da je mogoče iz podobnega položaja napredovati bistveno hitreje. Litva je od leta 2019 napredovala za 19,7 odstotne točke, Slovenija za 7,4; danes sta po EIS skoraj izenačeni. Litovski napredek spremljajo rast tveganega kapitala, širša inovacijska vlaganja in digitalizacija, pa tudi reforma upravljanja inovacijskega sistema. Glede na pregled OECD je Litva ob podpori Evropske komisije in OECD nadaljevala reforme ter med drugim konsolidirala podporne institucije in vzpostavila enotno inovacijsko agencijo.
Ključni nauk zato ni le v potrebi po višjih vlaganjih, temveč v sposobnosti, da se diagnoze in priporočila pretvorijo v izvedbo. Slovenija diagnozo pozna; EIS, OECD in UMAR jo ponavljajo dovolj jasno.
Odgovornost ni samo na državi. Na inovacijsko uspešnost vplivajo ambicije in vlaganja podjetij, raziskovalno okolje, dostop do kapitala in kakovost podpornega ekosistema. Država pa nosi posebno odgovornost za jasno razvojno usmeritev ter predvidljivo, povezano in na dokazih temelječe podporno okolje.
Tudi GZS mora opraviti svoj del: ne le opozarjati na vrzeli, temveč podjetjem pomagati pri povezovanju z raziskovalnim okoljem, učinkovitejšemu upravljanju inovacij ter vključevanju v evropske razvojne in investicijske ekosisteme.
Če se razkorak do EU ne zmanjšuje, sedanji tempo ni dovolj. EIS 2026 zato ni predvsem lestvica, temveč preizkus naše sposobnosti, da znanje, diagnoze in razvojne ambicije pretvorimo v konkretne spremembe.
