Shrani za kasnejše branje.
Slovenija 2035 mora postati država, ki spodbuja razvoj, zato so potrebne korenite in hitre spremembe.
Jernej Kovač, GZS, Korporativno komuniciranje
V svetu se dogajajo korenite spremembe – geopolitične in ekonomske spremembe, tehnološko-informacijski megatrendi ter nenazadnje varnostni izzivi. Zaradi vsega tega so države in njihova gospodarstva izpostavljeni številnim negotovostim, obenem pa čedalje večji konkurenci globalnih gospodarskih velesil, kot sta Kitajska in ZDA, ki prevzemata vlogo vodilnih dobaviteljici in inovatorici. Evropsko gospodarstvo se sooča z velikimi pritiski zelenega prehoda in razogljičenja industrije, visokimi cenami energije, pomanjkanjem kadrov in demografskimi pritiski, motnjami in ranljivostmi globalnih dobaviteljskih verig, finančno volatilnostjo in omejenim dostopom do kapitala. Po drugi strani pa se sooča tudi z izjemnimi tehnološkimi premiki na področju digitalizacije, umetne inteligence in robotizacije. Slovensko gospodarstvo pa se ob tem srečuje še z večplastnimi strukturnimi izzivi in z domačim poslovnim okoljem – od prevelike odvisnosti od globalnih dobaviteljskih verig, nizke dodane vrednosti in pomanjkanja visoko usposobljenih kadrov do zaostanka v digitalizaciji, šibke povezanosti z raziskovalnim sektorjem in počasnega prehoda v inovacijsko usmerjeno gospodarstvo. Rast produktivnosti zaostaja za povprečjem EU, sredstva EU pa se pogosto izkoriščajo neučinkovito.
A v Sloveniji se soočamo še z enim pomembnim družbenim izzivom. Žal prepogosto zatiramo ustvarjalnost, omejujemo ambicijo in se bojimo tistih, ki si drznejo hoteti več. Čas je, da s tem prekinemo. Slovenija 2035 mora postati država, ki spodbuja razvoj – ne pa tista, ki ga duši.
Številni strokovnjaki, gospodarstveniki in tudi politiki ugotavljajo, da sta zaradi teh izzivov na prelomnici tudi Slovenija in njeno gospodarstvo. Dosedanji razvojni model ni več učinkovit odgovor na nove izzive. Potrebne so korenite in hitre spremembe.
Bodimo spremembe in spremenimo Slovenijo na bolje
Tokratni 20. Vrh slovenskega gospodarstva z naslovom »Bodimo spremembe« bomo zato posvetili prihodnjemu družbenemu in gospodarskemu razvoju Slovenije. Odgovorili bomo na vprašanja, kako bi se morali umeščati v mednarodno okolje, kakšno gospodarsko politiko in poslovno okolje bi morali graditi ter katere panoge spodbujati.
V prvem delu programa bomo gostili predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar, ki bo predstavila svoj pogled na prihodnost gospodarstva in se dotaknila osmih zavez iz Manifesta za Slovenijo 2035 »Slovenija prihodnosti – svobodna, pogumna, podjetna«. Z njihovo uresničitvijo bomo do leta 2035 Slovenijo razvili v samozavestno državo z visokimi ambicijami. O zavezah za prihodnost Slovenije bo nato na povsem drugačen in izviren način spregovoril Martin Bajželj, vodja sektorja za objavljanje in komuniciranje na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer skupaj s svojo ekipo med drugim skrbi za približevanje uradnih statističnih podatkov širši javnosti ter za razbijanje stereotipa o vedno resni in suhoparni statistiki.
Drugi, plenarni del programa bomo začeli z vpogledom v geopolitične razmere v svetu in ekonomski položaj Evrope. O tem bosta svoj pogled z nami delila ugledna tuja gosta. Svetovno priznani profesor ekonomije, avtor uspešnic, inovativen pedagog ter globalni voditelj na področju trajnostnega razvoja Jeffrey Sachs bo v pogovoru predstavil svoj pogled na geopolitično dogajanje v svetu ter položaj Evrope na svetovnem zemljevidu. O potrebni preobrazbi evropskega gospodarstva bo na primeru globalnega avtomobilskega podjetja BMW spregovoril dr. Frank Niederländer, podpredsednik za vladne zadeve za Evropo v BMW Group.
Ukrepe, ki jih mora Slovenija sprejeti, bo predstavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Foto: Barbara Reya
Nato bo generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Vesna Nahtigal, predstavila gospodarski program GZS »Made in Slovenia 2035«, ki smo ga pripravili skupaj z več kot 90 gospodarstveniki, strokovnjaki in sodelavci GZS. Ta prinaša celovite sektorske in sistemske ukrepe za dvig dodane vrednosti, večjo inovativnost ter dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Dogodek bomo zaključili s pogledom na prihodnost gospodarstva, kot jo vidijo predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Robert Golob, in ugledni slovenski gospodarstveniki, tako izkušeni kot tudi predstavniki mlajših generacij. In nenazadnje, kot je običajno, bo na koncu priložnost za prijetna srečanja in medsebojno izmenjavo mnenj v neformalnem delu druženja.
Ameriška antropologinja Margaret Mead, znana po svojem delu na področju kulture, družbe in družbenih sprememb, je nekoč dejala: »Nikoli ne dvomi, da lahko majhna skupina premišljenih, predanih državljanov spremeni svet. Pravzaprav je to edino, kar se je kdaj zgodilo.«
Čas je za te spremembe. Bodimo mi te spremembe in skupaj spreminjajmo Slovenijo na bolje –za vse.
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS
Foto: Tadej Kreft
Slovenija ne zaostaja za večino držav članic EU pri nobenem elementu gospodarskega okolja, vendar si glede na svojo razvitost in ambicije zasluži, da se uvrsti v tretjino držav z najvišjo stopnjo blaginje. Gospodarski program Made in Slovenia 2035 naslavlja prav tiste vrzeli, ki Sloveniji preprečujejo, da bi se uvrstila še višje. Na horizontalnih področjih je bilo ugotovljeno, da Slovenija izpolnjuje le 23 % evropskih startup standardov, zaradi česar je naše gospodarstvo manj dinamično. V zadnjem poročilu OECD o obdavčitvi držav z davki in prispevki je bilo ugotovljeno, da spada Slovenija v skupini držav z visoko odvisnostjo javnih blagajn od prilivov od dela (predvsem iz socialnih prispevkov, ki v pretežni meri izvirajo od zaposlenih oseb), kar pojasni visoko obremenjenost dela. Dostop do virov financiranja je eden ključnih dejavnikov za razvoj, vendar slovensko gospodarstvo pogosto naleti na številne ovire pri dostopu do ustreznih finančnih virov, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Na lestvici globalne konkurenčnosti IMD za leto 2025 je bila Slovenija uvrščena na 46. mesto med 69. državami, kar je njena najslabša uvrstitev v zadnjih petih letih. V okviru institucionalnega okvirja je Slovenija nizko ocenjena pri prilagodljivosti vladne politike spremenjenim gospodarskim razmeram, pravnem in zakonodajnem okvirju, ki ne spodbuja konkurenčnosti ter pri birokraciji. Poleg tega se prebivalstvo hitro stara – do leta 2035 bo delež oseb, starejših od 65 let, presegel 25 %, hkrati pa bo upadalo število delovno sposobnih prebivalcev. To je le nekaj izzivov, ki smo jih v poročilu Made in Slovenia prepoznali in jih naslovili s konkretnimi predlogi ukrepov.
dr. Jože P. Damijan, ekonomist
foto: osebni arhiv
Moja temeljna misel pri pripravi in koordinaciji gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bila usmerjena v ključno vprašanje: kaj bo Slovenija proizvajala čez desetletje v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda. Ta program odgovarja na tri vprašanja: kateri so glavni izzivi slovenskega gospodarstva, kateri naj bodo ključni stebri prihodnjega gospodarskega razvoja Slovenije ter kaj morajo storiti podjetja in katere ukrepe mora sprejeti vlada za povečanje konkurenčnosti in razvojno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva.
V okviru priprave programa smo v tesnem sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in ključnimi slovenskimi podjetji identificirali glavne izzive, med katerimi so zaostanek v produktivnosti in inovacijah v primerjavi z globalno konkurenco, pomanjkanje strokovnjakov na področjih digitalizacije in naprednih tehnologij, visoki stroški energije ter previsoka davčna in administrativna bremena. Ključni stebri prihodnjega razvoja morajo temeljiti predvsem na trajnostni mobilnosti, elektroindustriji, farmaciji in biotehnologiji, krožnem gospodarstvu ter digitalnih tehnologijah, ki jih mora podpirati močan inovacijski in start-up ekosistem. Za povečanje konkurenčnosti morajo podjetja okrepiti vlaganja v raziskave in razvoj, izvesti digitalno preobrazbo vseh procesov ter na novo opredeliti svojo internacionalizacijo. Vlada pa mora znižati davčno breme, poenostaviti birokratske postopke, zagotoviti konkurenčne cene energije, ustvariti sodobno izobraževalno okolje za razvoj kadrov ter vzpostaviti stabilen sistem spodbud za razvojno prestrukturiranje prek Nacionalnega sklada za konkurenčnost in Tehnološko-inovacijskega sklada. Poleg tega mora okrepiti sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo in izobraževanjem.
Robert Vuga, predsednik uprave – CIO, Unior d. d.
Foto: Bojan Tavčar
Slovensko gospodarstvo potrebuje stabilno in predvidljivo davčno okolje ter razumno nacionalno in evropsko regulativo, ki spodbuja konkurenčnost. Skrb za okolje je nujna, vendar mora biti zeleni prehod uravnotežen in ne sme dodatno zmanjševati konkurenčnosti. V ospredju morajo biti inovacije kot ključ do tehnološkega preboja in rasti dodane vrednosti. Zavedati pa se moramo tudi, da živimo v spremenjenih geostrateških razmerah, ki zahtevajo krepitev energetske, prehranske, varnostne in materialne neodvisnosti. Poleg visokih tehnologij moramo okrepiti tudi osnovno predelovalno industrijo ter znotraj EU zagotoviti nadzor nad celotnimi preskrbovalnimi verigami. Med glavnimi izzivi ostajajo dostop do konkurenčne energije, hitre spremembe in ovire v globalnih dobavnih verigah, pomanjkanje kadrov in počasni administrativni postopki. Za uspeh bo ključno učinkovitejše sodelovanje podjetij, države, raziskovalnih inštitucij ter združenj, kot je GZS, pri oblikovanju in izvajanju jasne razvojne strategije.