Shrani za kasnejše branje.
Ideja o spletnem portalu, preko katerega bi lahko vsi deležniki v tovornem prometu z državo in njenimi organi komunicirali po elektronski poti, v Sloveniji zori že celih 18 let. Po lanski ustanovitvi medresorske delovne skupine pa smo vendarle tudi korak bliže njeni uresničitvi.
Mateja Jordan
Združenje za promet pri GZS že dolgo predstavlja strokovni in politični javnosti prednosti takšnega vstopnega portala tako za gospodarstvo kot za državne organe. Idejo podpira tudi analiza uvedbe Enotnega vstopnega okna – Single window v logistiki, ki jo je Fakulteta za logistiko v Celju izvedla že pred leti. Rezultati namreč kažejo, da bi s popolno digitalizacijo poslovanja v mednarodni izmenjavi vplivali na praktično vsa področja mednarodne trgovine, torej industrijo in logistiko. Kot povzema direktor združenja Robert Sever, bi s tem zmanjšali administrativne postopke in znižali stroške, kar bi zvišalo konkurenčnost in izboljšalo index LPI. Skoraj za polovico bi se skrajšali tudi vsi uvozno-izvozni postopki in posledično prepolovili tako stroški kot povprečen čas za izvedbo postopka. »Z enotnim vstopnim oknom lahko relativno racionalno vzpostavimo platformo, na kateri bi delovali vsi deležniki v prometu. To je rešitev, skladna tudi z zahtevami zelenega prehoda,« je prepričan Čedomir Bojanić, predsednik upravnega odbora združenja.
Projekt mora podpreti tudi politika
Gospodarstvo bo lahko po uvedbi enotnega vstopnega okna svojo dejavnost optimiziralo tako, da bo kljub izrazitemu pomanjkanju kadra zagotavljalo nemotene storitve. Po drugi strani pa bodo do podatkov, pomembnih za analizo tveganja na njihovih področjih, preko portala lahko dostopale tudi državne institucije in organi. Bojanić v takšni platformi prepoznava predvsem prednosti za carinsko službo, ministrstva za notranje zadeve, obrambo ter kulturo in upravo za varno hrano.
Popolna digitalizacija poslovanja bi imela vpliv na vsa področja mednarodne trgovine, tudi industrijo in logistiko, obenem pa bi gospodarstvo lahko zagotavljalo nemotene storitve.
Ko podjetje, ki se ukvarja s carinjenjem tovora, morda celo nevarnega, kot sta orožje ali vojaška oprema, danes vnese podatke na portal za carino, mora o tem obvestiti še ministrstvi za notranje zadeve in obrambo, v nekaterih primerih tudi pristanišče. Možnost, da se zgodi napaka, je pri tolikšnem številu postopkov večja kot pri enem samem, zaposleni pa so bolj obremenjeni, opozarja Bojanić. Podobne procedure so potrebne tudi ob uvozu prehranskih izdelkov, s katerim je treba seznaniti Upravo za varno hrano, morda tudi Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Če pa bi se podatki zbirali na enotni platformi, bi lahko vsak od deležnikov enostavno prišel do podatka, ključnega za njegovo odločanje.
Takšna rešitev bi imela po Bojanićevem mnenju multiplikativne učinke. »S poročanjem se izgublja veliko časa, kar je zaradi današnjega pomanjkanja kadra še toliko bolj pereče. Zaposlene, ki jih imamo na voljo, lahko izkoristimo le z digitalizacijo, kot je enotno vstopno okno,« zatrjuje sogovornik. To je po njegovem lahko tudi dobra odskočna deska za nadaljnji razvoj oziroma digitalizacijo, ključno pa je, da projekt podpre tudi politika.
Slovenija kot pilotski model in logistični center odličnosti
V Združenju za promet pozdravljajo lansko ustanovitev medresorske delovne skupine, ki pa žal še ni začela z delom oziroma razvojem ideje, in v kratkem načrtujejo posvet s strokovnjaki iz Združenja za informacijsko tehnologijo. »Skupaj s kolegi, ki nam lahko pomagajo z znanjem in sredstvi, bomo popisali osnovni nabor potrebnih procesov. Ministrstvu za infrastrukturo bomo tako lahko podali neke iztočnice oziroma predstavili naš pogled na mogoče rešitve,« pravi Bojanić.
Svoje izkušnje pri vzpostavitvi enotnega vstopnega okna lahko prispeva tudi podjetje ZZI d.o.o., ki razvija informacijske sisteme za Carinske uprave v EU in širše, že več kot 20 let pa ponuja tudi digitalne rešitve za udeležence v carinskih postopkih.
Enotno vstopno okno (Single window) je širok pojem, pojasnjuje Igor Hočevar. V tem kontekstu predstavlja celovito platformo za zunanjetrgovinske procese, ki podjetjem omogoča digitalizirano izvedbo, integracijo in sledljivost logističnih ter trgovinskih postopkov v vseh fazah transporta in upravljanja z blagom. Takšna platforma podpira eDokumente in postopke v zunanjetrgovinskem poslovanju, omogoča digitalno interakcijo z različnimi institucijami, kot so ministrstva in agencije, ter zagotavlja celovit vpogled v zunanjetrgovinske in carinske postopke od začetka do konca.
Hočevar poudarja, da je za uspešno vzpostavitev platforme ključna jasna opredelitev zahtev in skupnih ciljev, saj ti narekujejo potrebne specializirane rešitve. Pred nadaljevanjem projekta je zato nujen dogovor o vlogah in odgovornostih, predvsem pa mora obstajati jasen interes vseh državnih deležnikov za digitalizacijo postopkov in integracijo v sistem.
Pred izvedbo projekta je treba oblikovati ustrezen model financiranja, zagotoviti sredstva in vključiti razvojne ekipe in partnerje z ustreznim znanjem in kapacitetami. Ko bodo določene ključne funkcionalnosti platforme in njeni vmesniki, bo potrebno tudi sodelovanje Ministrstva za finance, Ministrstva za okolje in prostor ter Carinske uprave FURS pri odpiranju vmesnikov in podpori projektu. Nenazadnje je za dodano vrednost storitev bistven razvoj in prilagoditev funkcionalnosti različnim gospodarskim deležnikom, kar bo omogočilo učinkovito in celovito digitalizacijo postopkov, zaključuje Hočevar.
Za digitalizacijo postopkov in integracijo v sistem mora obstajati jasen interes vseh državnih deležnikov.
V Združenju za promet si želijo, da Slovenija postane center odličnosti za logistiko. Po mnenju sogovornikov je ob enem mednarodnem letališču in enem pristanišču to relativno enostavno. Slovenski projekt pa bi bil lahko celo pilotski model za vso Evropo. Bistveno pa je, da dogovor o uvedbi enotnega vstopnega okna v Sloveniji zaživi, preden bo to postala obveza, torej že letos ali najpozneje drugo leto, ko bo v veljavo stopila uredba eFTI (elektronske informacije o prevozu blaga).
Digitalizacija postopkov bo pospešila tudi postopke na mejah in pri inšpekcijskih pregledih, omogočena bo tudi večja preglednost in boljši nadzor nad prevozi. Foto: Mediaspeed
Uredba eFTI – pravni okvir za popolno digitalizacijo izmenjave informacij
Nova evropska uredba bo korenito spremenila način tovornih prevozov znotraj Evropske unije, saj bodo tradicionalno papirno dokumentacijo nadomestili elektronski podatki. Prevozniki bodo lahko pristojnim organom – carini, policiji, različnim inšpektoratom itd. posredovali podatke o prevozu v elektronski obliki in tako poenostavili administrativne postopke v cestnem, železniškem, pomorskem in letalskem prevozu blaga. Lažja bo komunikacija med prevozniki, nadzornimi organi ter podjetji, ki se ukvarjajo z logistiko, manj bo napak in birokracije, zaradi nižjih stroškov pa bodo prihranila tako podjetja s področja transporta in oskrbovalne verige kot države članice. Kot poudarja Evropska komisija, gre za pomemben korak k brezpapirnemu transportu, ki bo pospešil zeleni in digitalni prehod v logistiki.
Uredba poleg digitalizacije prinaša tudi standardizacijo informacij, saj bodo imeli podatki enotno obliko in bodo dostopni vsem pristojnim organom. S tem se bodo pospešili postopki na mejah in pri inšpekcijskih pregledih, digitalni sistem pa bo omogočil tudi večjo preglednost in boljši nadzor nad zakonitostjo prevozov in varnostjo v prometu. Države oziroma njihovi kontrolni organi morajo biti na sprejemanje zahtevanih informacij v elektronski obliki preko eFTI platform pripravljeni do avgusta 2026.
Z optimizacijo stroškov do velikih prihrankov
Za prevoznike uredba predstavlja konkreten prehod na certificirane eFTI platforme in uporabo e-dokumentov. Zaradi neposredne izmenjave podatkov med sodelujočimi podjetji bodo lahko bolj učinkovito nadzorovali zaloge, nalaganje vozil in prevozne poti. Enostaven dostop do podatkov bo olajšal tudi načrtovanje multimodalnih prevozov in sprejemanje odločitev, kar bo krepilo zanesljivost oskrbovalne verige. Nov način izmenjave informacij poleg optimizacije dela in stroškov v podjetjih prinaša tudi okoljevarstvene koristi, saj se po uvedbi uredbe eFTI pričakujejo pozitivni vplivi na okolje zaradi zmanjšanja prevoza dokumentov in znižanja emisij CO₂.
Pozitivne učinke uredbe pričakujejo tudi v podjetju F.A. MAIK. »Kot zagovornik varnosti verjamem, da nam uredba eFTI prinaša številne prednosti,« poudarja direktor Miha Bezjak. Digitalizacija postopkov bo omogočila večjo sledljivost, preglednost in transparentnost, lažjo skladnost z regulativami, boljšo interoperabilnost, hitrejšo obdelavo podatkov ter poenostavitev administracije. Prispevala bo k večji učinkovitosti, zmanjšala tveganje za napake in prinesla tudi okoljske koristi.
Ob tem Bezjak opozarja, da bodo morala podjetja sama poskrbeti za varnost in zaščito podatkov v digitalnem okolju. Prilagoditi bodo morala svoje IT sisteme in vzpostaviti učinkovite povezave z zakonodajnimi organi ter poslovnimi partnerji. Kljub začetnim prilagoditvam pa bo digitalni prehod dolgoročno prinesel večjo varnost in nižje stroške, verjame Miha Bezjak.
Enostavnejša administracija in izmenjava prevozne dokumentacije bi lahko letno pomenila prihranek do 102 mio delovnih ur in za skoraj 300 mio EUR manjše stroške zastojev.
Podjetje F.A. MAIK je aktivno sodelovalo tudi pri pilotnem projektu uvedbe e-CMR dokumenta v realnem času, ki kot del širšega ekosistema eFTI predstavlja enega ključnih dokumentov v digitalni prevozni verigi. Kot še pravi Bezjak, omogoča hitrejši, varnejši in bolj pregleden transport blaga ter učinkovitejšo izmenjavo podatkov med vsemi deležniki v logističnem procesu.
Digitalno preoblikovanje transportnih sistemov Evrope bo po izračunih Evropske komisije prineslo prihranek v višini ene milijarde evrov na leto pri operativnih in administrativnih stroških za sekotr transporta in oskrbovalne verige EU. Do leta 2040 bi tako lahko privarčevali kar od 20 do 27 milijard evrov. Z enostavnejšo administracijo in izmenjavo prevozne dokumentacije bi v logistiki vsako leto prihranili tudi od 75 do 102 milijona delovnih ur. Obeta se še občuten prihranek pri stroških zastojev – ti naj bi se zmanjšali za skoraj 300 milijonov evrov.
Za države članice nov način poslovanja v transportnem sektorju pomeni izboljšanje učinkovitosti s poenostavljenimi kontrolami skladnosti, nižje stroške in prihranek virov zaradi manjšega števila fizičnih pregledov ter višjo kakovost podatkov, ki omogoča boljše spremljanje izvajanja politike za tovorni promet.
Digitalni prehod bo dolgoročno prinesel večjo varnost in nižje stroške, je prepričan Miha Bezjak, direktor podjeta F. A. MAIK. Foto: Mediaspeed
V SZL podpirajo digitalizacijo v transportu
»Takšna rešitev je pravzaprav nujna,« na vprašanje o pričakovanih pozitivnih učinkih uredbe eFTI v panogi odgovarja Igor Žula, direktor Slovenskega logističnega združenja. Ob tem pa se vseeno sprašuje, kako bo država s svojimi regulatornimi organi podprla prehod na digitalno poslovanje v transportu. Dosedanje izkušnje z e-CMR sistemom elektronskih tovornih listin namreč kažejo na precejšnjo neusklajenost med posameznimi državnimi institucijami oziroma ministrstvi. »Še vedno se dogaja, da morajo prevozniki kljub elektronskim dokumentom ob policijski kontroli istovetnost blaga potrjevati tudi s papirnimi dokumenti,« pravi direktor Slovenskega logističnega združenja in meni, da bo na tem področju potrebno še veliko usklajevanja. Največji učinek pa od uredbe pričakuje, ko bodo k protokolu pristopile vse evropske države.
Projekt enotnega vstopnega okna bi bil po njegovem mnenju pomemben premik, žal pa že zelo zamuja, saj so si takšna »single-window« okolja posamezne panoge že uredile. Žula kot primer izpostavlja Luko Koper, kjer so vzpostavili enotno vstopno okno v pomorskem prometu NEO za digitalno izmenjavo informacij med ladjarji, pomorskimi agenti in pristaniščem. »Idealno bi bilo, če bi takšen sistem zajemal celotno transportno skupnost,« meni Igor Žula. Kot velik podpornik ideje pa verjame, da za njeno uresničitev še vedno ni prepozno.