Shrani za kasnejše branje.
Med glavnimi razlogi za stagnacijo Slovenije na področju inovativnosti je pomanjkanje stabilnega in ciljanega sistema finančne podpore. Slovenija bi morala vzpostaviti večletni in medministrski finančni okvir, ki bi podjetjem omogočil načrtovanje dolgoročnih projektov in vlaganje v tvegane, a visoko donosne inovacije.
Katja Bučan, GZS, Strateški razvoj in internacionalizacija
Inovacije so temelj konkurenčnosti, dolgoročne odpornosti ter privlačnosti gospodarstva tako za investicije kot za talente. Evropska unija je v zadnjih letih jasno prepoznala, da so prav raziskave, razvoj in inovacije (RRI) ključni gradniki njene konkurenčnosti ter trajnostnega in digitalnega preboja. Države, ki so inovacije postavile višje na agendo prioritet svojih razvojnih politik, danes žanjejo rezultate – višjo produktivnost, močnejši izvoz in prepoznavnost na globalnih trgih.
Evropski inovacijski indeks: vlaganja se obrestujejo
Poročila iz Evropskega inovacijskega indeksa (European Innovation Scoreboard – EIS) 2024 jasno kažejo, da so države, ki sistematično in obsežno vlagajo v RRI ter v ciljno usmerjene razpise, na vrhu inovacijske lestvice. Te države ne le ustvarjajo visokotehnološka podjetja in privabljajo strateške investicije, ampak so tudi bolje pripravljene na prihodnje izzive ter na hiter prehod v digitalno in zeleno gospodarstvo, ki je bolj inovativno in konkurenčno.
Žal Slovenija na tem področju trendom ne sledi. Čeprav imamo bogato tradicijo znanstvene odličnosti in izobraženega kadra, ključni kazalniki opozarjajo na alarmanten padec. Po podatkih Svetovnega inovacijskega indeksa (Global Innovation Index – GII) 2024 smo padli na 34. mesto, medtem ko smo pred dobrim desetletjem (2012) zasedali še 26. mesto. V dobrem desetletju smo tako izgubili osem mest, kar jasno kaže, da nas prehitevajo države, ki so bile še pred kratkim daleč za nami. Podobno zaskrbljujoče je stanje na evropski ravni. Po EIS 2024 Slovenija dosega le 91 % povprečja EU, kar nas uvršča na 17. mesto. To pomeni, da se kljub določenim izboljšavam dejansko vse bolj oddaljujemo od evropskega povprečja.
Javna podpora znanosti in raziskavam v Sloveniji še vedno sistemsko zaostaja. To potrjujejo tudi mednarodna poročila.
Eden glavnih razlogov za to stagnacijo je zagotovo pomanjkanje stabilnega in ciljanega sistema finančne podpore. Javna podpora znanosti in raziskavam namreč v Sloveniji še vedno sistemsko zaostaja, kar potrjujejo tudi mednarodna poročila, kot je Draghijevo poročilo o konkurenčnosti EU. Poročilo UMAR o razvoju 2025 in priporočila OECD poudarjajo, da je dostop do ustreznih finančnih virov eden ključnih izzivov za slovensko gospodarstvo. Upočasnjena rast produktivnosti med drugim izhaja iz prenizkega vlaganja v investicije, predvsem v podjetniškem sektorju, ter v tvegane raziskave in inovacije. Slovensko gospodarstvo tako potrebuje dostop do strukturiranih, dostopnih in raznolikih virov financiranja.
Ključna je vzpostavitev stabilnega in predvidljivega ekosistema
Dostop do financiranja je eden ključnih dejavnikov za razvoj, rast in transformacijo podjetij v Sloveniji. Brez stabilnih, ciljno usmerjenih razpisov za podjetja ostaja inovacijski potencial neizkoriščen, saj podjetja ne morejo zagotoviti ustreznega načrtovanja razvojnih ciklov, raziskave brez uporabe v gospodarstvu pa ne prinašajo dodane vrednosti za družbo. Slovensko gospodarstvo namreč pogosto naleti na številne ovire pri dostopu do ustreznih finančnih virov za rast in razvoj, tako na nacionalni kot evropski ravni.
Rešitev ni v enkratnih ukrepih, ampak v sistemski reformi podpornega okolja. Slovenija bi morala vzpostaviti večletni in medministrski finančni okvir, ki bi zagotovil stabilno in predvidljivo razpisno okolje ter tako omogočil učinkovito in ciljano črpanje sredstev. Razpisi morajo biti redni, sistematični, kontinuiteta v financiranju pa mora postati norma. Takšen okvir, povezan s strateškimi usmeritvami, bi podjetjem omogočil načrtovanje dolgoročnih projektov in vlaganje v tvegane, a visoko donosne inovacije.
Razvoj raznolikih finančnih instrumentov
Podjetja potrebujejo raznolike, predvsem pa standardne in predvidljive finančne instrumente, prilagojene različnim razvojnim fazam: nepovratna sredstva za tvegane faze razvoja, posojila in garancije za rast, lastniški kapital in sklade tveganega kapitala ter hibridne oblike financiranja (t. i. blending), ki združujejo javne in zasebne vire, pa tudi davčne olajšave za spodbujanje vlaganj. Takšna kombinacija bi podjetjem omogočila izbiro najbolj primerne oblike financiranja glede na razvojno fazo podjetja in njegovih inovacij, sektor in stopnjo tveganja. Ključna je tudi vzpostavitev t. i. 'plug-in' instrumentov, namenjenih posebej pripravi in prijavi projektov na evropske programe.
Ciljna podpora ključnim segmentom gospodarstva
Če želimo povečati konkurenčnost Slovenije, morajo biti razpisi usmerjeni predvsem v gospodarstvo, ki lahko s svojimi inovacijami ustvarja dodano vrednost na domačem in tujih trgih. Trenutni pristop k razpisom pa žal individualnim potrebam podjetij ne ustreza. Medtem ko se zagonska podjetja spopadajo s pomanjkanjem tveganega kapitala, so v finančni vrzeli tudi mid-cap podjetja (ang. medium-sized capital enterprises), ki kljub velikemu potencialu za inovacije, izvoz in višjo dodano vrednost, pogosto padejo iz obstoječih shem. Nujna je celostna sistemska obravnava mid-cap podjetij ter vključitev te kategorije podjetij v ločene finančne instrumente. Hkrati je treba zagotoviti stabilno podporo za strateške projekte velikih podjetij, ki so nosilci vlaganj in ustvarjalci delovnih mest, ter vzpostaviti mehanizem, ki bi podjetjem omogočal sofinanciranje nakupa ključne proizvodne, raziskovalne in digitalne opreme oziroma dostop do obstoječe infrastrukture, kot so demo centri in pilotne linije.
Kako naprej?
Evropska unija inovacije že postavlja v središče prihodnosti – v pripravah na nov večletni finančni okvir 2028–2034 se jasno usmerja v krepitev konkurenčnosti prek okrepljenih vlaganj v raziskave in inovacije skozi mehanizme, kot sta Evropski svet za inovacije (EIC) in novi Evropski sklad za konkurenčnost (ECF). Slovenija mora to novo dinamiko prepoznati kot edinstveno razvojno priložnost.
Le z odpravljanjem sistemskih vrzeli, stabilnim in predvidljivim financiranjem ter zlasti s krepitvijo vlaganj v gospodarstvo – v podjetja, ki inovacije dejansko komercializirajo – lahko ujamemo korak z vodilnimi. Pri tem so nujne povezave med znanostjo, gospodarstvom in politiko, a brez neposredne podpore podjetjem prek razpisov, ki odgovarjajo na konkretne potrebe podjetij, panog in vrednostnih verig, bo slovenski inovacijski potencial še naprej ostal neizkoriščen. Zato je ključnega pomena, da se prek ambicioznega vlaganja v inovacije, ob upoštevanju ključnih strateških prioritet, uvrstimo v gonilce prihodnjega razvoja.