Shrani za kasnejše branje.
Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pravijo, da bo morala Slovenija za napredek delati predvsem na področjih, kjer še vedno beleži slabše rezultate, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport napovedujejo objavo razpisov, dr. Peter Worstner opozarja na premajhno ambicioznost.
Darja Kocbek
Na lestvici inovativnosti članic EU (The European Innovation Scoreboard) Slovenija ostaja v skupini zmernih inovatork. Med državami članicami EU zaseda 13. mesto. Njena uspešnost je nad povprečjem zmernih inovatork. Okvirni pogoji v Sloveniji kažejo pozitiven trend, saj so se leta 2024 izboljšali skoraj vsi kazalniki, v letošnjem poročilu navaja Evropska komisija.
Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ugotavljajo, da je Slovenija v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 rezultat povečala za 3,4 odstotne točke in dosega 94,7 odstotka povprečja EU, kar jo uvršča v vrh skupine zmernih inovatork. Doseženo število točk je povečala pri 17 od skupno 32 kazalnikov. »S tem trendom rasti bi se Slovenija v letu 2027 lahko umestila v skupino močnih inovatork,« poudarjajo na MVZI.
Več inovacij pomeni večje izboljšave
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) razlagajo, da izboljšanje pri večini kazalnikov pomeni, da so rezultati vlaganj v raziskave, razvoj in inovacije opazni, a obstaja prostor za izboljšave. »Slovenija si želi preiti med močne inovatorke, saj bi s tem pokazala na preboj svojih podjetij, ki uporabljajo napredne in kreativne rešitve in uvajajo nove tehnologije. Več inovacij pomeni večje izboljšave tako za družbo kot tudi za gospodarstvo in znanost, kar državi in tudi podjetjem povečuje konkurenčnost,« razlagajo na MGTŠ.
Helena Beznec iz Strateškega razvoja GZS pa poudarja, da podatki jasno kažejo, da se raven vlaganj države v raziskave, razvoj in inovacije v podjetjih znižuje. Samo v zadnjem letu je padla za več kot 24 odstotnih točk v primerjavi s povprečjem EU. To je zaskrbljujoče, saj velja pravilo: ko vlaga država, vlagajo podjetja. A velja tudi obratno, če država vlaga manj, vlagajo manj tudi podjetja. Posledica so zelo nizki izdatki podjetij za inovacije, ki niso povezane z raziskavami in razvojem. Ti dosegajo le 32 % povprečja EU, kar nas uvršča na dno med članicami.
Slovenija se prepočasi približuje skupini močnih inovatork. Prehoda v inovacijsko podprto rast se lotevamo preveč parcialno in premalo ambiciozno.
Medtem ko je sistem financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti utečen, je pri inovacijski dejavnosti drugače. Sredstva so vezana na kohezijo, torej gre za EU sredstva, ki imajo že določene pogoje za koriščenje. S tem ni nič narobe, a problem je, da razpisi niso predvidljivi. Zamujajo tudi po več kot leto dni, zato je nemogoče, da podjetja svoje razvojne cikle uskladijo z razvojnimi in inovacijskimi spodbudami. In če te usklajenosti ni, podjetja nehajo vlagat, opozarja Helena Beznec.
V oči bode vrzel na področju vlaganj v digitalizacijo
Dr. Peter Wostner iz Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) opozarja, da se Slovenija prepočasi približuje skupini močnih inovatork; to pa zato, ker se prehoda v inovacijsko podprto rast loteva preveč parcialno, predvsem pa ne dovolj ambiciozno. Glavno »rakavo rano« po strukturi predstavljata prenizek obseg z inovacijami povezanih investicij in zaostanek pri digitalizaciji. »Pri investicijah mora Slovenija, še posebej na strani podjetniškega sektorja, narediti preskok v velikostnem razredu, ko gre za vlaganja v raziskave in razvoj. Še bolj pa bode v oči vrzel na področju vlaganj v digitalizacijo, pa tudi v druge tako imenovane mehke dejavnike konkurenčnosti,« pojasnjuje Peter Wostner.
Oboje je po njegovih besedah predpogoj za naslovitev dveh ključnih prioritet, ki jih je Umar identificiral v Poročilu o razvoju 2025: modernizacije proizvodnje in poslovanja s prehodom na podatkovno podprto poslovanje podjetij na osnovi načel industrije 4.0 ter prehodom od postopnih k bolj drznim inovacijam, to je poglobitvi inovacijskih procesov v gospodarstvu.
Na MVZI so prepričani, da bo Slovenija morala za napredek na lestvici delati predvsem na področjih, kjer še vedno beleži slabše rezultate. To so: izdatki za tvegan kapital, inovacije brez izdatkov za raziskave in razvoj, delež izvoza z znanjem intenzivnih storitev in izdatki za inovacije na zaposlenega. Kot največji izziv na področju digitalizacije poročilo izpostavlja nizko raven prebivalstva z nadpovprečnimi digitalnimi spretnostmi, ki upada od leta 2018.
»Premik Slovenije med močne inovatorke na lestvici Evropskega inovacijskega indeksa bi bil v prvi vrsti pokazatelj učinka razvoja in napredka nacionalnega raziskovalnega in inovacijskega ekosistema, k čemur smo se kot država zavezali že z nacionalnimi strateškimi cilji, zapisanimi v Strategiji razvoja Slovenije in nato tudi v Resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030,« pravijo na MVZI.
Sam premik po lestvici za gospodarstvo direktnih vplivov nima. Bi pa to pomenilo, da smo končno razumeli, kako inovacije delujejo in kakšen ekosistem moramo vzpostaviti in vzdrževati. Cilj inovacij ni, da ostanejo del znanstvenoraziskovalne sfere. Cilj je, da inovacije preidejo na trg. To pomeni, da se javna vlaganja v raziskave prelivajo v dodano vrednost, pravi Helena Beznec.
Za preboj je potreben družbeni konsenz za nadpovprečen razvojni napor
Premik na lestvici po mnenju MVZI ni mogoč brez korenitih sprememb v načinu urejanja in financiranja področja raziskav in inovacij. Šele usklajen pristop na vseh področjih prinaša znaten skok na lestvici (potrebno je harmonizirano vključevanje vseh resorjev). Poleg tega je za preboj potreben družbeni konsenz za nadpovprečen razvojni napor, kar postavlja področje raziskav in inovacij na posebno mesto.
Peter Wostner ugotavlja, da je država na svoji strani sicer močno pospešila in tudi izboljšala svojo uvrstitev pri vlaganjih v raziskovalno-razvojno dejavnost javnega sektorja, a je hkrati opazno poslabšala svojo uvrstitev pri podpori raziskavam in razvoju poslovnega sektorja. Na področju digitalizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij pa postaja situacija skoraj kritična, saj Slovenija ne zaostaja le za povprečjem EU, ampak tudi že za višegrajskimi državami.
Ključno je po njegovih besedah razumevanje, da prehod v inovacijsko podprto rast zahteva sistemski pristop, kar je najlažje ilustrirati s tem, da Slovenija tudi na področjih, kjer je močna, vseeno beleži znatno vrzel do inovacijskih voditeljic. »In to bi morala biti naša usmeritev – na primer pri sodelovanju smo sicer odlični, a so inovacijske voditeljice še za velikostni razred pred nami, kar kaže, da imamo tudi pri nadgradnji podjetniško-inovacijskega ekosistema še veliko dela, da bi ga lahko označili kot vrhunskega,« pojasnjuje Peter Wostner.
Slovenija na področju digitalizacije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij ne zaostaja le za povprečjem EU, ampak celo za višegrajskimi državami.
Močnejši inovacijski status bi še povečal mednarodno prepoznavnost
Na MVZI verjamejo, da bi močnejši inovacijski status še povečal mednarodno prepoznavnost slovenskih znanstvenoraziskovalnih in visokošolskih institucij, Vplival bi tudi na večjo mobilnost in integracijo novih odličnih raziskovalcev in študentov v slovenski raziskovalni prostor ter olajšal vključevanje v evropske raziskovalne mreže, saj to pomeni, da so v sistemu vzpostavljeni ugodni pogoji za raziskovalno in inovacijsko delo. »Premik med močne inovatorke bi tako odražal delovanje sistema, ki izdatno spodbuja sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom ter pospeševanje prenosa znanja v prakso,« pojasnjujejo na MVZI.
»Premik od zmernih k močnim, da ne rečem vodilnim inovatorkam, za podjetja pomeni premik od statusa dobavitelja, ki konkurira na osnovi cene, kakovosti in zanesljivosti, h konkuriranju na osnovi inovacij, torej najmanj s statusom razvojnega dobavitelja, še bolje pa konkuriranje na osnovi novih, bolj prodornih lastnih produktov, na osnovi lastnih blagovnih znamk, z doseganjem visoke dodane vrednosti. Posledica tega so višje marže, ki omogočajo bolj intenziven investicijski cikel, ta pa vodi ne le v večjo konkurenčnost, ampak tudi večjo odpornost v teh negotovih časih,« razlaga Peter Wostner.
Zagon takšnega razvojno-inovacijskega cikla na strani podjetniškega sektorja mora biti po njegovih pojasnilih podprt z raziskavami in rešitvami, ki jih zagotavlja znanstveno-raziskovalna sfera. Ta sektor pa ne zagotavlja le inputov, ampak ima dinamično gledano od takšnega zagona tudi neposredne koristi, saj hitrejši prehod gospodarstva v inovacijsko podprto rast pomeni tudi večje povpraševanje po raziskovalno-razvojnih storitvah. To posledično dodatno pospešuje razvoj tega sektorja. »Bi pa ob tem dodal še eno skupino deležnikov, to pa so zaposleni. Namreč s prehodom med močne oziroma vodilne inovatorke bi podjetja, kot rečeno, ustvarjala višjo dodano vrednost, ta pa se, empirično, tako v drugih državah kot v Sloveniji, preliva tudi v višje in hitreje rastoče plače,« pravi Peter Wostner.
Na voljo bodo spodbude za raziskovalno razvojne in inovativne projekte
Na MGTŠ napovedujejo, da bodo vladno podporo razvoju in inovacijam v naslednjih mesecih povečali z objavo razpisov iz trenutnega kohezijskega programa. Prek njih bodo na voljo spodbude za raziskovalno razvojne in inovativne projekte, spodbude za pilotno-demonstracijske projekte ter platformo za strateške tehnologije za Evropo (STEP spodbude). »Razpisi bodo spodbujali projekte s področja raziskav, razvoja in inovacij in pilotno-demonstracijske projekte z vseh področij, ki jih vsebuje Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije,« razlagajo na MGTŠ. To obliko spodbud podjetja po njihovih besedah že poznajo.
Inovativnost v podjetjih
Gonila sila napredka podjetij je inovativnost. Podjetja jo spodbujajo na različne načine in se nenehno prilagajajo razvoju na tem področju. Kljub temu pa včasih pri svojih naporih pogrešajo tudi podporo države.
Barbara Perko
Proces inoviranja se z razvojem spreminja in nadgrajuje. »V zadnjih letih smo priča pomembnim premikom v načinu, kako organizacije pristopajo k inoviranju. Proces, ki je bil nekoč rezerviran predvsem za raziskovalne oddelke in laboratorije, je danes bistveno bolj strukturiran, odprt in digitaliziran. Ena izmed ključnih sprememb je razširjenost inovacij po celotni organizaciji. Inovacije niso več domena le nekaj izbranih strokovnjakov – danes se dogajajo povsod, kjer zaposleni zaznajo priložnost za izboljšave. Ta kulturni premik spodbuja večjo vključenost, agilnost in raznolikost idej,« pojasnijo v Novartisu.
Razvoj generativne umetne inteligence (GenAI), pametnih analitičnih sistemov in digitalnih dvojčkov je proces inoviranja premaknil v smer avtomatizacije, simulacij in podatkovne analitike. Danes se razvoj pogosto opira na kombinacijo laboratorijskih testov in naprednega modeliranja, kar omogoča bolj ciljno usmerjen razvoj in hitrejši prehod iz laboratorija v proizvodnjo.
Z avtomatizacijo rutinskih procesov v razvojnih laboratorijih se sprošča čas za bolj kreativne in strateške naloge, kar povečuje učinkovitost in kakovost rezultatov. Orodja umetne inteligence omogočajo hitrejše generiranje dokumentacije, sintezo znanja in podporo pri odločanju, kar dodatno pospešuje inovacijski cikel. »Kljub vsemu tehnološkemu napredku pa ostajajo v središču inovacij visoko izobraženi kadri, ki znajo ta orodja smiselno uporabljati, jih usmerjati in povezovati znanje iz različnih področij. Tehnologija je postala močan pospeševalec, a človeška ustvarjalnost in presoja ostajata nepogrešljivi,« poudarjajo.
Dr. Boštjan Berginc, direktor za inovativnost in razvoj v Hidrii, dodaja, da je zdaj več sistematičnega inoviranja, poleg tega se je skrajšal čas za inoviranje, obenem pa je več povezovanja med kupci, dobavitelji, manjšimi podjetji in inštitucijami.
Sodobno inoviranje je hitrejše, bolj vključujoče in podatkovno podprto. To organizacijam omogoča hitrejši odziv na spremembe.
Prostora za napake praktično ni
»Čas od ideje do izdelave in industrializacije novih, inovativnih izdelkov, je zelo kratek in prostora za napake praktično ni, zato so v Adrii Mobil vse razvojne faze med sabo povezane, v njih pa so vključeni sodelavci iz različnih funkcijskih področij. V zadnjem obdobju smo večji poudarek namenili tudi sistemu množične inovativnosti skozi vključevanje vseh zaposlenih. Ti lahko svoje inovativne predloge oddajo tako v fizični kot tudi digitalni obliki, številne inovativne izboljšave pa smo uvedli tudi na področju tehnologije ter digitalizacije naših procesov,« pravijo v Adria Mobil.
»Proces inoviranja se nenehno prilagaja spremembam na trgu. Največji preskok je prinesla digitalizacija, ki jo v skupini Impol uvajamo že od 70. let prejšnjega stoletja, ko smo začeli sistematično obravnavati inovacije in koristne predloge. Dolga tradicija nam je omogočila, da inovacije vključujemo na vsa področja delovanja, digitalna orodja pa nam danes omogočajo sistematično spremljanje in merjenje učinkov. Že desetletja organiziramo dogodek Inovatorji leta, kjer nagrajujemo zaposlene za njihove koristne predloge, inovativne ideje in dosežke, ki jih nato predstavljamo tudi na nacionalnem nivoju pod okriljem GZS. Proces inoviranja pa se neprestano nadgrajuje – trenutno pripravljamo obsežnejšo sistemsko spremembo, ki jo bomo uvedli v prihodnjem letu,« napoveduje dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja v Impolu.
»V zadnjih letih je močno porasla zahteva po multidisciplinarnosti razvojnih ekip, ki imajo visok nivo kompetenc na številnih področjih. Posameznik zaradi tega težko konkurira močnim razvojnim ekipam, ki pa posledično morajo imeti dodelan sistem projektnega dela in komunikacije. Iz tega naslova je več poudarka tudi na odprtem inoviranju in fleksibilnem pristopu k razvoju izdelkov,« pravi predsednik uprave Domela Matjaž Čemažar. V podjetju so letos prejeli srebrno nagrado na regijskem nivoju za nov poslovni model, ki vključuje sodelovanje s študenti. »Organizacijska inovacija nadgrajuje korporativni razvojni proces z uvajanjem agilnih metod, ki dopolnjujejo redne razvojne procese, učinkovito izkoriščajo kompetence in opremo ter minimalno obremenjujejo klasični razvojni oddelek.«
V Domelu se zavedajo, da v proces inoviranja treba vključiti čim širši spekter ljudi znotraj podjetja. Na fotografiji izdelek Millmix 30. Foto: arhiv Domel
V Skupini SIJ inoviranje poteka na več ravneh, znotraj razvojno-raziskovalnih timov in z vključevanjem vseh zaposlenih. Digitalna inovacijska platforma »Imam idejo« prek mreže promotorjev inovativnosti med zaposlenimi vključuje vse ravni organizacije – od vodstva do proizvodnih ekip. »Sodelujemo lahko vsi zaposleni in smo za izboljševanje naših procesov in proizvodov tudi finančno nagrajeni (skladno z veljavnimi internimi pravilniki o stalnih izboljšavah in inovacijah). Dokaz naše inovativnosti so tudi vsakoletna zlata priznanja GZS, ki jih prejemajo inovacijski timi iz družb Skupine SIJ,« pravi Danijel Mitrović, vodja projektne pisarne za R&D projekte.
V Iskraemecu menijo, da se bolj kot sam proces spreminjajo tisti, ki proces opazujejo in ga poskušajo narediti bolj učinkovitega in skladnega s potrebami podjetja. V osnovi gre za to, kako priti do dobrih idej, kako jih izbrati in na koncu pretvoriti v prodajno uspešnico. Temu sledi iskanje novih metod, kako celoten proces čim hitreje in na čim manj boleč način pripeljati do konca.
»Se je pa močno spremenila vsebina inovacijskega procesa, predvsem zato, ker se je spremenilo okolje, v katerem delujemo. Če smo (govorimo za naše podjetje) še pred 10 leti govorili predvsem o merilnikih energije, kako jih narediti čim bolj učinkovite in trgu ustrezne, se sedaj osredotočamo na podatke (ki jih merilniki generirajo) in kako lahko z njimi sodelujemo v energetskem prehodu. In to v osnovi postavlja na glavo celoten fokus inoviranja. Poudarek gre v analitiko, uporabo umetne inteligence, učinkovite prenose podatkov in upravljanje z različnimi napravami. Merilniki sami so sedaj posledica potrebe po končni aplikaciji podatkov in ne več osrednji del inovacij,« pojasnijo.
Da se je proces spremenil v smeri večje interdisciplinarnosti, se strinjajo tudi v Krki. V farmaciji je pomembno, da v razvojnih timih sodelujejo strokovnjaki z različnih znanstvenih področij. Poleg tega so se močno povečale zahteve regulatornih agencij, kar pomeni, da je treba pri registraciji novih izdelkov predložiti bistveno več podatkov in dokazov o njihovi kakovosti, varnosti in učinkovitosti kot v preteklosti.
V Steklarni Hrastnik so se v zadnjih letih intenzivneje usmerili v procesne inovacije in produktni predrazvoj. Posledično so bistveno povečali število RRI projektov. »Ključno gonilo tega preobrata je bila potreba po zelenem prehodu, saj smo kot energetsko intenzivna industrija močno odvisni od fosilnih goriv. Medtem ko so inovacije v procesni industriji praviloma manj pogoste, Steklarna Hrastnik s svojimi dosežki v tem segmentu precej izstopa. Po inovativnosti se lahko primerjamo z največjimi in najbolj naprednimi steklarnami v Evropi,« pravijo v podjetju.
»Proces inoviranja se je spremenil predvsem v zavedanju, da bomo samo z novimi inovativnimi izdelki lahko konkurirali na tržišču,« pa poudarja Marjan Hosta, vodja razvoja v Iskra Pio.
Nujno je povezovanje z zunanjimi partnerji
Tako kot podjetja razumejo, da je za proces inoviranja pomembno vključiti čim širši spekter ljudi znotraj podjetja, tako vedo, da je včasih za čim boljši izplen potrebno splesti vezi tudi izven podjetja. V Domelu pri inoviranju sodelujejo s številnimi zunanjimi partnerji. »Najbolj pogosto je takšno sodelovanje med razvojnimi oddelki partnerjev na projektu, pogosto pa tudi z univerzami in inštituti. Uspešna sodelovanja se razvijejo v dolgoročna partnerstva, ki se nadaljujejo preko številnih projektov,« pravi Matjaž Čemažar.
V Iskraemecu pravijo, da jih v povezovanje z zunanjimi partnerji doma in v tujini »pravzaprav silijo razmere, saj izolacija ne prinaša nič dobrega«. »Partnerstvo tako iščemo pri zagonskih podjetjih, kjer je inovativnost in kompetentnost tipično na zelo visokem nivoju, pri raziskovalnih organizacijah (tu imamo še nekaj prostora za izboljšave) ter, ta del je ključnega pomena, pri potencialnih kupcih, ki so naše zrcalo pri ocenjevanju ali ideja 'pije vodo ali ne' in pri dajanju predlogov za izboljšave. Velik motiv so tudi subvencionirani projekti (še posebej EU projekti, pa tudi nacionalni), kjer smo enostavno primorani k sodelovanju z drugimi partnerji in ta 'prisila' odpira prostor za nova povezovanja.«
V Steklarni Hrastnik se pogosto vključujejo v mednarodne konzorcije in skupaj oblikujejo prijave na evropske razpise. Trenutno izvajajo pet mednarodnih projektov, v katerih sodelujejo s partnerji iz enajstih različnih držav, podobno aktivni so tudi na nacionalni ravni. »Zunanje partnerje vključujemo tudi v samo izvajanje projektov, saj je pri implementaciji pogosto potrebno specifično znanje, ki ga poiščemo na mednarodnem trgu. Pomembno vlogo ima tudi povezovanje v vrednostni verigi, z našimi dobavitelji in kupci. Tako smo skupaj z Bacardijem izvedli prvo proizvodnjo steklenic na svetu z vodikom, s partnerstvom z JRE pa smo razvili steklenici Re.water in Re.Vine. Prva uvaja postrežbo vodovodne vode v prestižne restavracije, druga pa je prva certificirana brezogljična steklenica za vino na svetu, proizvedena s hibridnim taljenjem.«
Strateško je Adria Mobil usmerjena v celovitost ponudbe v vseh produktnih razredih in cenovnih segmentih. To pomeni veliko kompleksnost in preplet različnih aktivnosti in znanj na področju produktnega razvoja. »S ciljem iskanja najboljših rešitev, ki odgovarjajo na pričakovanja naših uporabnikov, na področju razvoja sodelujemo in se povezujemo z različnimi zunanjimi partnerji (tako domačimi kot tujimi), ki skupaj z nami razvijajo specifične rešitve. Tesno sodelujmo tudi s t. i. razvojnimi dobavitelji, ki so v proces razvoja novega produkta vključeni že v zgodnji fazi.«
V Novartisu so prepričani, da je sodelovanje z zunanjimi partnerji nepogrešljivo pri snovanju in implementaciji številnih prebojnih dosežkov. »V Novartisu že desetletja tesno sodelujemo s slovenskimi akademskimi in raziskovalnimi institucijami ter tudi mednarodnimi platformami, v zadnjih letih pa smo še okrepili strateška partnerstva. Posebej ponosni smo na strateški sporazum z Univerzo v Ljubljani, ki smo ga podpisali konec leta 2024. Ta sporazum predstavlja temelj za dolgoročno sodelovanje pri oblikovanju talentov prihodnosti in pri sodobnih inovacijskih pristopih. Naši razvojni projekti pogosto vključujejo interdisciplinarne skupine, v katerih sodelujejo akademiki, industrijski strokovnjaki in mladi talenti. Takšna povezovanja omogočajo hitrejši prenos znanja v vse smeri, večjo fleksibilnost in razvoj svežih idej, kar je ključno za uspešno inoviranje,« pravijo.
Zunanja partnerstva so ključna tudi za Skupino SIJ. »Vsako leto sodelujemo pri približno petih zunanjih razvojno-raziskovalnih projektih z vodilnimi univerzami (Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru), raziskovalnimi inštituti (IMT, IJS, ZRMK, IVD, idr.) ter specializiranimi podjetji in dobavitelji opreme. Tovrstna sodelovanja nam omogočajo sinergijske učinke zaradi združevanja našega strokovnega znanja z inovativnimi rešitvami partnerjev,« pravi vodja SIJ-eve projektne pisarne za R&D projekte Danijel Mitrović.
V Hidrii veliko sodelujejo z zunanjimi partnerji. »Trenutno sodelujemo pri sedmih razvojnih projektih, v katere so vključeni zunanji partnerji. Povezovanje z inovativnimi malimi podjetji in posamezniki je ključno za spodbujanje inovativnosti v večjih ter manj fleksibilnih podjetjih,« je prepričan dr. Boštjan Berginc.
Povezovanje z inovatinimi malimi podjetji in posamezniki je ključno za spodbujanje inovativnosti v večjih podjetjih, so prepričani v Hidrii. Foto: Robert Zabukovec
V Impolu so povezave z zunanjimi partnerji večinoma vezane na konkretne projekte in njihove ciljne rezultate, kjer so inovacije ključni del. »Pogosto gre za skupno razvite rešitve, ki nastajajo v sodelovanju z domačimi in tujimi znanstveno-raziskovalnimi institucijami,« razloži dr. Peter Cvahte. »Takšno sodelovanje je nujno, če želimo ohraniti konkurenčnost, saj notranje razvojne kapacitete ne zadoščajo za hiter in poglobljen razvoj – tako kadrovsko kot glede sodobne raziskovalne opreme. Zato v našo mrežo partnerjev vključujemo vse deležnike, ki nam lahko pomagajo pri razvoju novih produktov.«
V Krki si prizadevajo ključna razvojna znanja in kompetence ohranjati znotraj podjetja, kljub temu pa se povezujejo z zunanjimi partnerji, predvsem pri ozko specializiranih nalogah, kjer sodelujejo z vodilnimi inštituti, fakultetami in pogodbenimi partnerji po vsem svetu. Ključno je, da se znanje vedno vrne v Krko, kjer ga vključijo v lasten razvoj in s tem dodatno nadgradijo svoje metodologije dela. V podjetju so odprti za sodelovanje z najnaprednejšimi zunanjimi institucijami, a hkrati ohranjajo močne notranje razvojne aktivnosti in nadzor nad celotnim življenjskim ciklom izdelkov.
V Iskra Pio se povezujejo tako s partnerji iz gospodarstva kot tudi z razvojnimi inštitucijami. To se jim zdi zelo pomembno, saj je treba združiti znanje z več področij, da pride do dobre končne rešitve. »Še posebej se nam zdi pomembno, da razvojne inštitucije razvijajo tisto, kar gospodarstvo prepoznava kot tržni potencial, in na tak način prispevajo k strateški usmeritvi razvojnih aktivnosti,« meni vodja razvoja Marjan Hosta.
Želijo si poenostavitve postopkov
»V Adrii Mobil predstavlja inovativnost enega ključnih vzvodov konkurenčnosti in prepoznavnosti naših izdelkov na mednarodnem trgu, kjer se srečujemo z močno konkurenco, pri tem pa so tudi razvojni cikli v evropski panogi počitniških vozil relativno kratki. Zahteve po intenzivnem in poglobljenem delu na področju razvoja so zato nujne, časovna komponenta pa je z vidika iskanja konkurenčnih prednosti in priložnosti izredno pomembna. Zato si s strani države želimo predvsem poenostavitev kot tudi večjo preglednost in pohitritev administrativnih postopkov, ki so še vedno obsežni in kompleksni,« pravijo v Adria Mobil.
V podjetju Iskra Pio pogrešajo več poudarka konkretnim inovativnim projektom, ki bodo imeli direkten doprinos k razvoju podjetij oz. njihovih produktov. »Sofinanciranje z omejitvami in obsežna administracija razpisne dokumentacije velikokrat privedeta k neživljenjskim projektom, ki na koncu nimajo dodane vrednosti za podjetje kot tudi za državo, ampak so sami sebi namen. Zaradi tega se podjetja ne odločajo za prijave oz. so primorana svoje cilje prilagajati razpisni dokumentaciji. Hkrati se preveč sredstev porabi za administrativno delo, premalo pa za realizacijo dobrih inovativnih rešitev,« izpostavlja Marjan Hosta.
»V obstoječih spodbudah prek razpisov si želimo poenostavljene postopke odobritve sredstev, še posebej za projekte v energetsko intenzivni industriji. Prav tako se nadejamo tesnejšega sodelovanje z državnimi institucijami in raziskovalnimi agencijami, ki bi zagotovile podporo inovacijam skozi celoten razvojni cikel,« pričakovanja strne Danijel Mitrović iz Skupine SIJ.
V Domelu si želijo, da bi država spet uvedla instrument mladi raziskovalci iz gospodarstva, saj gre za način, ki omogoča vzpostavitev tesne povezave med znanostjo in industrijo. »Na področju razvoja je trenutno podobno kot na številnih drugih področjih težko pridobiti oz. vzgojiti ustrezen kader, zato je vzgoja lastnih strokovnjakov tak pomembne. Prav tako bi bila dobrodošla večja podpora na področju nakupov raziskovalno-razvojne opreme. Davčna razbremenitev nagrad za inovatorje bi bila zelo dobrodošla,« poudarja predsednik uprave Matjaž Čemažar.
Za podjetja, ki ustvarjajo rast prihodkov, dobička in dodane vrednosti, bi morali poenostaviti dostop do financiranja inovativnih projektov.
Podjetja iščejo celovite rešitve
Na področju inovativnosti bi si v Hidrii želeli jasno podporo države strategijam razvoja inovativnih družb, ki ustvarjajo kvalitetna delovna mesta in ustrezno dodano vrednost. Nujna bi bila večja usklajenost ministrstev in pravočasni podpisi pogodb, pri tem imajo v primeru Hidrie v mislih predvsem projekte v okviru Misije GREMO. Treba bi bilo poenostaviti procese prijave na projekte (razpisna dokumentacija), poročanje pri projektih (časovnice, poročila) ter kriterije za pridobivanje sredstev. »Inovativni projekti so precej negotovi, ker ne vemo, če bomo uspeli uspešno prodati inovativno idejo, tudi če najdemo pravo tehnično rešitev. Financiranje takšnih projektov je vedno rizično. To je treba imeti v mislih, ko so v pripravi razpisi,« poudarja dr. Boštjan Berginc. Za podjetja, ki ustvarjajo rast prihodkov, dobička in dodane vrednosti, bi morali poenostaviti dostop do financiranja inovativnih projektov. Poskrbeti bi bilo treba za odpravo procesov pri razpisih, ki ne prinašajo dodane vrednosti, da se ne obremenjuje ključnih kadrov z administrativnimi zadevami, pravočasno objaviti razpise za sofinanciranje, s čim manj presenečenji. »Inštitucije bi morale nastopati bolj celovito, preveč je vrtičkanja, kjer je vsak laboratorij, oddelek ali katedra samostojna enota. Podjetja pričakujemo več skupnega pristopa, ker iščemo celovite rešitve,« pojasnjuje dr. Boštjan Berginc. Obenem bi si želeli s strani inštitucij več komercializacije ponudbe in razvijanja novih tehnologij, ki jih slovensko gospodarstvo lahko integrira v svoje procese in industrializira.
»Ob ustanovitvi ARIS-a (Javna agencija za raziskovalno dejavnost), ki je nastala s preoblikovanjem ARRS-a in pridobitvijo komponente inovacij, smo imeli velika pričakovanja. Upali smo, da bo to prineslo nov zagon tudi za podjetja, ki si želimo bolj ciljnih inovacijskih projektov. Žal pa se na tem področju za zdaj še ni bistveno spremenilo – razpisov, ki bi bili posebej namenjeni spodbujanju inovativnosti v gospodarstvu, še vedno ni,« opozarja dr. Peter Cvahte iz Impola.
»Na področju Slovenije in EU obstaja precej mehanizmov za vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije (RRI), ki so večinoma usmerjeni v predrazvoj in investicije v nove tehnologije, dekarbonizacijo ter digitalizacijo. Podpora za kapitalske naložbe (CAPEX) torej obstaja in je relativno široka. Vendar pa se pri implementaciji novih nizkoogljičnih tehnologij odpira nov izziv – visoki obratovalni stroški. Pogrešamo oblikovanje sistemskih podpor, ki bi sofinancirale uporabo dražje čiste energije (npr. vodika, obnovljive elektrike in toplote). Takšni ukrepi bi omogočili bistveno hitrejši prehod stran od fosilnih goriv in hkrati izboljšali konkurenčni položaj naše industrije, še posebej v primerjavi z državami, kjer takšne podpore že obstajajo,« pravijo v Steklarni Hrastnik. Na področju RRI pa opažajo tudi pomanjkanje dolgoročne vsebinske usmerjenosti. Tematske prioritete razpisov se namreč hitro spreminjajo, medtem ko razvoj, ki podjetjem omogoča vrhunskost na določenem področju, traja bistveno dlje. »Za podjetja, kot je naše, bi bilo zelo koristno, če bi država in EU prednostno podpirali zaporedne projekte na jasno opredeljenih strateških področjih, s čimer bi zagotovili kontinuiteto in večjo učinkovitost vlaganj.«
V Novartisu že vrsto leto opozarjajo na izzive, ki otežujejo njihovo delo in zavirajo konkurenčnost. Kot primer navajajo dolgotrajne upravne postopke, predvsem osebnih prejemkov, visoke davčne obremenitve, zapletene postopke pri zaposlovanju tujcev. Obenem pa pogrešajo določene strateške ukrepe za spodbujanje investicij, kar vpliva tudi na moč inovacijskih procesov. Takšni ukrepi so dodatne spodbude za vlaganje v strateške sektorje, ugodnejši pogoji za investicije v trajnostno preoblikovanje ter posebne spodbude za vlaganje v raziskave. »Zavedamo se, da je za gradnjo spodbudnega okolja za investicije in inovacije pomembno sodelovanje vseh deležnikov, zato pozdravljamo dobro sodelovanje z vlado, ministrstvi in drugimi podjetji pri naslavljanju izzivov, s katerimi se srečujemo v gospodarstvu.«
»S strani države gre podpora pravzaprav v dveh smereh – finančna podpora skozi subvencionirane (razvojno-raziskovalne) projekte ter vključevanje pri infrastrukturnih projektih, v našem primeru predvsem na področju energetike. Pri slednjih že sodelujemo z različnimi institucijami, ki so v tem obdobju energetske tranzicije zelo zainteresirana za sodelovanje. Tu bi bilo morda potrebno razmisliti o modelu financiranja njihovih projektov, ki bi morali podpirati tudi vlaganja v informacijsko infrastrukturo, kjer so sedaj dokaj omejeni. Pri finančni podpori potrebujemo predvsem enostavnejši postopek pri prijavi na subvencionirane projekte. Potrebna bi bila tudi poenostavitev poročanja, saj je poročanje na nacionalnih projektih trenutno bistveno zahtevnejše kot je to pri evropskih projektih, in zahteva veliko energije od prejemnikov sredstev,« pravijo v Iskraemecu. »Druga težava je stopnja sofinanciranja, ki je za podjetja naše velikosti omejena na 25 % upravičenih stroškov. To je v primerjavi z evropskimi projekti 3- do 4-krat nižja stopnja (tam so inovacijski projekti sofinancirani 70 %, raziskovalni pa celo 100 %). Ta nizka stopnja sofinanciranja posledično vodi tudi v nizek izplen črpanja sredstev za raziskave in razvoj. Predsednik vlade je na otvoritvi grozda avtomobilske industrije pred nekaj leti najavil rekordno visoko količino sredstev za raziskave in razvoj, hkrati pa izrazil skrb, ali je slovenska industrija zmožna vsa ta sredstva počrpati. Morda je prav dvig stopnje sofinanciranja eden od možnih ukrepov za omilitev te težave.«
Strateški ukrepi za spodbujanje investicij vplivajo tudi na moč inovacijskih procesov.
V Krki si od države in institucij želijo predvsem stabilno in predvidljivo okolje, kjer se pravila ne spreminjajo pogosto. Sem sodijo tudi davčne olajšave za razvoj. »Povsod si želimo stabilnega, predvidljivega in poslovno spodbudnega okolja z ustrezno davčno politiko, učinkovitim izobraževalnim sistemom in hitrimi, jasnimi postopki za izdajo dovoljenj. Kljub temu pa smo prepričani, da moramo podjetja glavno delo za dolgoročen obstoj in rast opraviti sama – ne glede na zunanje razmere,« pravijo v Službi za odnose z javnostmi, Krka, d. d., Novo mesto.
Zelo velik poudarek namenjajo razvoju in krepitvi kulture inovativnosti, ki jo nenehno nadgrajujejo – tako na področju razvoja novih izdelkov kot na vseh drugih področjih poslovanja. Eden ključnih stebrov te kulture je množična inovativna dejavnost zaposlenih, ki jo spodbujajo skozi različne pobude. Inovativnosti dajejo osrednji pomen tudi s Krkinimi priznanji, s katerimi nagradijo najuspešnejše predlagateljice in predlagatelje koristnih predlogov in izboljšav. Večina izboljšav zagotavlja stalno izboljševanje in nadgrajevanje sistema kakovosti, ustvarja prihranke in povečuje učinkovitost ter produktivnost. Uspešno so vpeljani v prakso in imajo velik mednarodni doseg, saj se uporabljajo v celotni skupini Krka.
V Krki nenehno razvijajo in nadgrajujejo visoko strokovno znanje. Izboljšave ustvarjajo prihranke in povečujejo učinkovitost ter produktivnost. Foto: arhiv Krka
Ključni so tudi ustrezni procesi dela in odločanja, ki spodbujajo sodelavce k razmišljanju zunaj ustaljenih okvirjev. Še pomembnejše pa je visoko strokovno znanje, ki ga nenehno razvijajo in nadgrajujejo. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi izobraževalne ustanove, s katerimi sodelujejo. »Naše ključne partnerske institucije so Fakulteta za farmacijo (FFA), Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in druge naravoslovne fakultete, ki nam zagotavljajo dotok kreativnih in usposobljenih kadrov,« naštejejo.