Shrani za kasnejše branje.
Evropska avtomobilska industrija, še posebej v Srednji Evropi, doživlja najintenzivnejšo transformacijo v zadnjih desetletjih.
Klara Grašič, Zbornica elektroindustrije GZS
Izzivi niso le tehnološki, temveč tudi strukturni in geopolitični. Globalni trg postaja vse bolj neizprosen, kar narekujejo ambiciozni cilji elektrifikacije, vzpon konkurenčnih proizvajalcev električnih vozil iz Azije ter spreminjajoči se poslovni modeli, ki temeljijo na podatkih. V tem dinamičnem okolju slovenska elektroindustrija, podprta s strani Zbornice elektroindustrije pri GZS, ne nastopa le kot pasivni dobavitelj, temveč kot ključni inovator in gradnik novih mobilnostnih rešitev. Elektrifikacija, avtomatizacija in povezljivost namreč spreminjajo celotno strukturo ustvarjanja vrednosti.
Projekt Drive2Transform: Strateški kompas za Srednjo Evropo
Projekt Drive2Transform, v katerem kot ključni partner sodeluje Zbornica elektroindustrije GZS, je nastal kot odgovor na potrebo po usklajenem evropskem odzivu na te pritiske. Povezuje devet partnerjev iz osmih srednjeevropskih držav, med katerimi je tudi Slovenija. Njegov namen je opolnomočiti avtomobilski ekosistem, predvsem mala in srednja podjetja (MSP), pri prehodu iz proizvodnje tradicionalnih komponent v dobo nove mobilnosti.
»Drive2Transform dokazuje moč evropskega sodelovanja, ki temelji na podatkih, vključevanju in iskanju skupnih rešitev. Mreža partnerjev nudi ključno podporo regijam po celotni Evropi pri njihovi transformaciji,« pravi Steve Schumann, vodja projekta Drive2Transform v bavarskem avtomobilskem grozdu Techbase Regensburg.
Osrednji steber projekta je Model transformacijske pripravljenosti (TRM), ki meri zmožnost podjetij za prilagajanje na štirih področjih: elektrifikaciji, avtomatizaciji, povezljivosti in platformnem gospodarstvu. Prve analize kažejo, da je Srednja Evropa na preobrazbo zmerno pripravljena, Slovenija pa je na transformacijo srednje dobro pripravljena. Ta podatek je strateški klic k akciji: za ohranitev konkurenčnosti moramo pospešiti prehod iz proizvodnje posameznih fizičnih delov v razvoj celovitih sistemskih rešitev. Člani Zbornice elektroindustrije v tem procesu delujejo kot most med razvojem in implementacijo, saj slovenska elektroindustrija zagotavlja ključne gradnike avtomobilske industrije, od močnostne elektronike in senzorskih sistemov do nadzornih modulov.
”Kar se danes zahteva od dobaviteljev v mobilnosti, bo jutri standard v drugih panogah.
Elektrifikacija kot priložnost elektroindustrije
Elektrifikacija je najmočnejši motor preobrazbe, vendar jo pogosto razumemo le kot baterijske tehnologije. V resnici pa za slovensko elektroindustrijo to pomeni celoten spekter močnostne elektronike, sistemov za upravljanje z energijo in polnilne infrastrukture. Podjetja v okviru Zbornice elektroindustrije že danes razvijajo komponente, ki so ključne za učinkovitost električnih vozil.
Slovenija v analizi TRM izstopa po kompetencah na področju elektrifikacije, a izziv ostaja pri integraciji. Prihodnost ne pripada tistemu, ki izdela najboljši pretvornik, temveč tistemu, ki zna ta pretvornik povezati s pametnim omrežjem in digitalnim dvojčkom vozila. To je točka, kjer se tradicionalna elektroindustrija prepleta z informacijskokomunikacijskimi tehnologijami.
Brez meritev ni zaupanja
V procesu tehnološke transformacije se pogosto spregleda področje, ki je za varnost, zanesljivost in kakovost ključno: meroslovje. V okviru Zbornice elektroindustrije deluje Sekcija proizvajalcev, uporabnikov in distributerjev merilne opreme (SiMER), ki združuje vrhunske strokovnjake s tega področja. V sodobni mobilnosti natančnost meritev predstavlja temelj naprednih asistenčnih sistemov in avtonomne vožnje, saj so odločitve algoritmov neposredno odvisne od kakovosti ter sledljivosti merilnih podatkov. Meroslovje zato presega zgolj kontrolo komponent in vključuje validacijo senzorike, ocenjevanje okoljskih vplivov ter zagotavljanje stabilnosti meritev skozi celoten življenjski cikel izdelka. Ključno vlogo ima tudi pri razvoju vgrajenih sistemov za sprotno spremljanje stanja, kar omogoča prediktivno vzdrževanje in večjo varnost elektronskih sklopov.
Mitja Virant, koordinator sekcije SiMER na Zbornici elektroindustrije, je jasen: »Meroslovje je temelj zaupanja v delovanje sodobnih sistemov in hkrati kot zagotovilo kakovosti tisti skriti adut, ki slovenskim dobaviteljem odpira vrata do najzahtevnejših kupcev v avtomobilski industriji. Prav natančne, sledljive in preverjene meritve jim omogočajo izpolnjevanje najstrožjih zahtev ter sodelovanje pri razvoju tehnologij prihodnosti.«
Izziv digitalizacije in platformnega gospodarstva
Največja vrzel v Sloveniji, razkrita v analizi projekta, je na področju povezljivosti in platformnega gospodarstva. Medtem ko smo odlični v strojni opremi, zaostajamo pri nematerialnih komponentah digitalizacije. Prihodnja vrednost vozil bo v programski opremi in konceptu programsko opredeljenih vozil. Za elektroindustrijo to pomeni nujno transformacijo izdelkov v digitalno zavedne sisteme, ki so hkrati viri podatkov. To odpira nove poslovne modele, kjer podjetja ne prodajajo le izdelka, temveč zagotovljeno delovanje, analitiko in posodobitve po zraku (tj. OTA).
Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije GZS, vidi ključ v mednarodnem in medpanožnem povezovanju: »Člane podpiramo pri razvoju digitalnih rešitev s povezovanjem v strateške evropske verige ter z mreženjem znanja slovenske elektroindustrije in IKT sektorja. Zbornica deluje kot ključni povezovalec, ki podjetjem omogoča sinergije za preboj med vodilne sistemske dobavitelje v svetu pametne in trajnostne avtomobilske industrije.«
Opozarja pa tudi na kritično točko: kar 53 % malih podjetij v Srednji Evropi nima formalne strategije za transformacijo, polovica pa jih poroča tudi o pomanjkanju finančnih sredstev za izvedbo transformacijskih projektov. To ustvarja nevarnost razdrobljene in krhke dobavne verige, kar je še večje tveganje v Sloveniji, kjer so MSP-ji hrbtenica dobavnih verig. Pomembno je zavedanje, da transformacija ni le strošek, ampak naložba v odpornost.
Priporočila za strateški preboj
Slovenska elektroindustrija lahko svojo močno bazo nadgradi z razvojem kompleksnih modulov, kjer se uveljavljena proizvodnja komponent naravno povezuje z napredno močnostno elektroniko ter krmilno in diagnostično programsko opremo. Ključni preboj zahteva intenzivno vlaganje v digitalne kompetence, predvsem na področju kibernetske varnosti, umetne inteligence v industriji in podatkovne analitike. Hkrati je nujna aktivna vloga pri sooblikovanju mednarodnih standardov ter krepitev sodelovanja med znanostjo in industrijo v namenskih projektih. Celoten proces pa morata podpirati harmonizacija čezmejne regulative in odprava ovir, ki bosta omogočili skupne razvojne iniciative za novo dobo mobilnosti.
Avtomobilska industrija postaja tehnološka narekovalka smeri za celotno gospodarstvo. To, kar se danes zahteva od dobaviteljev v mobilnosti – povezljivost, programska oprema, trajnost – bo jutri standard v drugih panogah. Če slovenska elektroindustrija uspešno izvede ta prehod v okviru mobilnosti, lahko s tem zavaruje svojo veljavo v drugih sektorjih. Preobrazba je neizogibna, a s pravimi orodji in povezovanjem jo lahko spremenimo v našo največjo konkurenčno prednost.
Foto: narejeno s pomočjo umetne inteligence
Digitalni potni list izdelka (DPL)
Uredba (EU) 2024/1781 o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke (ESPR – Ecodesign for Sustainable Products Regulation) sledi ciljem Evropske unije (EU), da bi do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, in prepoznava prednosti vlaganja v konkurenčno trajnostnost EU z gradnjo bolj pravične, zelene in digitalne Evrope. Izdelki imajo ključno vlogo v tem zelenem prehodu.
Nabor informacij, ki so lahko zajete v DPL, je določen v Prilogi III ESPR, kaj konkretno pa bo moral proizvajalec zajeti v DPL za posamezen izdelek, bo določeno z delegiranimi akti za skupine izdelkov.
Po ESPR trenutno še ni sprejet noben delegirani akt, v veljavi pa je že Uredba (EU) 2023/1542 o baterijah in odpadnih baterijah, ki uvaja DPL za baterije za lahka vozila, za industrijske baterije z zmogljivostjo nad 2 kWh ter za baterije za električna vozila, dane na trg ali v uporabo. Določba se bo uporabljala od 18. februarja 2027. Prvi delegirani akt za ESPR DPL je v pripravi, določal pa bo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki storitev DPL, da bi postali tovrstni ponudniki, in po potrebi sheme certificiranja za preverjanje skladnosti s takimi zahtevami.
Skladno z delovnim načrtom Evropske komisije za sprejemanje delegiranih aktov za obdobje 2025–2030 bodo najprej obravnavani: štirje končni izdelki (tekstilni izdelki/oblačila, pohištvo, pnevmatike, žimnice), dva vmesna izdelka (železo in jeklo, aluminij) ter dva pravna akta, ki bosta določala horizontalne zahteve (popravljivost, vsebnost recikliranih materialov in možnost recikliranja električne in elektronske opreme).