Shrani za kasnejše branje.
Posvet je osvetlil izzive, s katerimi se srečujejo javni zavodi in ponudniki pri oskrbi z lokalnimi živili, ter strnil možne rešitve, ki pa terjajo dialog vseh deležnikov v verigi.
Mag. Anita Jakuš, GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
GZS–Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) je v sodelovanju s Komisijo Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sredi februarja pripravila posvet z naslovom »Slovenska hrana v javnih zavodih«. Trenutno javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Ob tem se srečujejo z resnimi izzivi pri izpolnjevanju zahtev, ki jih prinaša zakonodaja na področju zagotavljanja zadostnih količin ekoloških živil in živil iz shem kakovosti v okviru javnega naročanja. Posebno oviro predstavlja tudi dejstvo, da so ekološki pridelki in živila pogosto v višjem cenovnem razredu, zato jih javni zavodi lahko le občasno vključujejo v svoje jedilnike.
Udeleženci so se strinjali, da je nujno poiskati načine, s katerimi bo prvo merilo pri naročanju v javnih zavodih kakovost hrane. To bi lahko dosegli s poenostavitvijo postopkov javnega naročanja ter uvedbo dolgoročnih pogodb med javnimi zavodi in domačimi dobavitelji živil, zagotoviti pa je treba tudi ustrezen nadzor nad stalno kakovostjo in varnostjo dobavljenih živil v celotnih verigi.
Subvencionirani znesek je prenizek
Med zaključki posveta je bila izpostavljena tudi višina zneska za malico, ki jo subvencionira država. Za nakup živil iz shem kakovosti in ekoloških živil je dosedanji subvencionirani znesek prenizek, saj javnim zavodom ne omogoča naročanja živil lokalnega izvora, ki so višje kakovosti in posledično tudi dražja. Treba bi bilo urediti tudi zakonodajne možnosti za bolj prilagodljiv in enostavnejši dvig cen živil tudi ob sklenjeni pogodbi, če je slednji upravičen zaradi spremenjenih okoliščin.
Izpostavili so težavo, ko naročnik med izvajanjem javnega naročila ne naroča živil pri izbranem izvajalcu ali pa jih naroči bistveno manj od dogovorjene količine. Prav tako je treba več napora in sredstev nameniti ozaveščanju o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane živalskega in rastlinskega izvora za zdravje, s poudarkom na sezonski hrani.
Na posvetu so poudarili, da bo treba več napora vložiti v ozaveščanje o pomenu lokalne, trajnostno pridelane hrane.
Foto: arhiv GZS – ZKŽP
Uvodne nagovore so izvedli predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič in predsednik GZS ZKŽP mag. Janez Rebec. S predstavitvami so sodelovali: svetovalka GZS-ZKŽP Barbara Lončarek, poslanec Evropskega parlamenta (SLS/EPP) Franc Bogovič, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Eva Knez, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tadeja Kvas Majer, župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec, organizatorka zdravstveno higienskega režima v Kranjskih vrtcih Marjeta Podpečan, vodja administracije prodaje v PIVKA perutninarstvo, d. d. Sanja Nošaj in Jakob Globočnik s Kmetije Globočnik.