Shrani za kasnejše branje.
Mesečni podatki o gospodarski klimi v Sloveniji za maj prinašajo neko olajšanje, a hkrati opozarjajo, da se domače gospodarstvo nahaja v fazi izrazite transformacije in negotovosti.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, foto: Tadej Kreft
Po aprilskem hladnem tušu je gospodarsko razpoloženje na mesečni ravni okrevalo za 2,8 odstotne točke in se vrnilo na marčevska izhodišča. Če pogledamo nekoliko širše, skozi prizmo trimesečnih drsečih sredin, ki odstranjujejo statistične šume, pa opazimo zgolj minimalen premik navzgor (+0,2 o. t.). Ta podatek potrjuje našo tezo, da slovensko gospodarstvo ne drvi v recesijo. Odboj poganja predvsem domača potrošnja, medtem ko industrijsko jedro še naprej bije bitko z zahtevnimi globalnimi okoliščinami.
Če želimo razumeti, kam plovemo v prihodnjih četrtletjih, moramo podrobneje analizirati anatomijo tega majskega popravka. Glavni motor stabilizacije je bila trgovina na drobno, kjer se je zaupanje zvišalo za 3,7 odstotne točke. Trgovci so bistveno bolje ocenili rast prodaje v zadnjih treh mesecih (+8,7 o. t.), optimizem glede prihodnjih treh mesecev pa se je zavihtel na enoletni vrh. To potrjujejo tudi realni aprilski podatki o prihodkih v trgovini na drobno (brez motornih vozil), ki so medletno zrasli za 3,4 odstotka. Vendar pa znotraj te številke opazimo močno razhajanje: medtem ko je prodaja neživil zrasla za opaznih 4,8 odstotka, je prodaja živil nasprotno upadla za 0,7 odstotka. Potrošniki so predvsem namenili več sredstev za nakup vozil. Zanimiv je tudi kar 13-odstotni skok prodaje pogonskih goriv, ki pa je primarno odraz arbitraže tujih voznikov iz Italije in Avstrije, kjer so bile cene višje kot v Sloveniji.
- Trg dela ohranja znake stabilizacije. Krepi se število delovno aktivnih v sektorju država.
Zgodba zase ostaja storitveni sektor, ki je v prvem četrtletju zabeležil robustno 8-odstotno medletno rast prihodkov (ob izločenem vplivu koledarja). Po naših ocenah dve tretjini te rasti izvirata iz realnega povečanja obsega poslovanja, tretjina pa je žal posledica višjih končnih cen. Izstopajo strokovne dejavnosti s skoraj 15-odstotno rastjo, kjer prednjačita podjetniško svetovanje in oglaševanje, ter turizem. Slovenski turizem je v prvih štirih mesecih zabeležil 6-odstotno rast prenočitev, pri čemer so dve tretjini vseh prenočitev ustvarili tuji gostje. Zaradi izboljšanih letalskih povezav z Otokom beležimo močan porast britanskih gostov (+24,6 tisoč), medtem ko je število italijanskih gostov upadlo za več kot 18 tisoč, kar gre verjetno pripisati tudi preusmeritvi domače pozornosti zaradi zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini.
Kljub tem spodbudnim številkam s storitvenega in potrošniškega trga pa je pogled na predelovalne dejavnosti in energetiko drugačen. V industriji sicer zaznavamo postopno popuščanje izrazitega pesimizma glede izvoznih naročil, vendar so podjetja ujeta v primež naraščajočih stroškovnih pritiskov. Pričakovanja glede rasti prodajnih cen industrijskih proizvodov so se namreč zavihtela na triletni vrh. To ni znak visoke profitabilnosti, temveč odraz nujnosti: podjetja morajo v končne cene preliti višje stroške energije, surovin (zlasti kovin) in dela. V prvih štirih mesecih so cene industrijskih proizvodov v predelovalni dejavnosti medletno zrasle za 1,5 odstotka, pri čemer izstopata lesna industrija (+7,3 %) in tiskarstvo (+5 %). Ta gibanja resno ogrožajo cenovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov na ključnih zahodnoevropskih trgih, zlasti v Nemčiji, ki se še vedno sooča z gospodarsko stagnacijo.
Energetski podatki to strukturno ohlajanje industrije le še potrjujejo. Poraba električne energije v predelovalnih dejavnostih je v prvih štirih mesecih upadla za 2 odstotka. Ta upad ni le posledica varčevalnih ukrepov ali rasti samooskrbe s sončnimi elektrarnami, temveč jasen indikator šibkejše proizvodne aktivnosti v energetsko intenzivnih panogah. Hkrati se soočamo z izzivi na strani domače proizvodnje elektrike, ki je bila v prvih štirih mesecih medletno za 6,8 odstotka manjša. Glavni krivec je izrazita hidrološka suša oziroma neugodno vreme, zaradi česar je bila proizvodnja iz hidroelektrarn manjša za skoraj tretjino (-29,3 %).
Trg dela ohranja znake stabilizacije. Marca je bilo v Sloveniji 940,5 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je skoraj enako številu iz marca lani. Imamo torej popolno stagnacijo zaposlovanja ob hkratnem velikem strukturnem prelivanju med panogami. Predelovalne dejavnosti so medletno izgubile 3.200 delavcev (največ proizvodnja električnih naprav, medtem ko je farmacija zaposlila 900 oseb več), trgovina pa 1.400. V zdravstvu in socialnem varstvu se je število oseb povečalo za 2.900, v izobraževanju za 1.300 in v javni upravi za 900 oseb.
Ta strukturni pritisk na trgu dela se neposredno odraža v rasti plač, na kar je imela pomemben vpliv tudi visoka uskladitev minimalne plače. Marčevska povprečna bruto plača je bila medletno nominalno višja za kar 7,3 % (v zasebnem sektorju za 7,4 %, v javnem za 6,8 %). Čeprav je realna rast neto plač po upoštevanju inflacije znašala 3,7 odstotka, kar kratkoročno krepi kupno moč prebivalstva in poganja zgoraj omenjeni optimizem v trgovini, gre za dvorezen meč. Ta rast je namreč v veliki meri posledica administrativnih ukrepov – dviga zakonsko določene minimalne plače in prenove plačnega sistema v javnem sektorju – ter učinka dodatnega delovnega dne.
- Čeprav je realna rast neto plač po upoštevanju inflacije znašala 3,7 odstotka, kar kratkoročno krepi kupno moč prebivalstva in poganja zgoraj omenjeni optimizem v trgovini, gre za dvorezen meč.
Da inflacijski pritiski še zdaleč niso preteklost, dokazujejo majski podatki o cenah življenjskih potrebščin. Te so na mesečni ravni zrasle za pol odstotka, kar je skladno s pričakovanji. Na letni ravni se je inflacija povzpela na 3,6 odstotka, kar je najvišja stopnja po koncu leta 2023. Podražitve ne prihajajo več le iz naslova energetike, ampak so odraz sezonskih pritiskov v storitvah (počitniški paketi +6,4 %, nastanitve +4,4 %) ter ponovne rasti cen hrane, ki so po večmesečnem padanju v maju spet poskočile za pol odstotka. Junija moramo biti pripravljeni na dodaten statistični pritisk na inflacijo zaradi učinka nizke osnove, saj so bile lani cene naftnih derivatov na avtocestah ponovno regulirane.
Ključno sporočilo trenutnih gospodarskih gibanj je naslednje: kratkoročni optimizem potrošnikov in storitvenega sektorja ne sme zamegliti dejstva, da se slovensko industrijsko jedro sooča s težo visokih stroškov dela, surovin in energije. Trenutna visoka rast plač je kratkoročno prijetna za denarnice državljanov, a dolgoročno nevarna za konkurenčnost države.
